Galleria fotografica
Odraščal je v Nemčiji (Bavarska, Westfalija), na Dunaju pa je stopil v red sv. Pavla (barnabiti) in tam študiral teologijo. Slovesne zaobljube je opravil 14.12.1681 in bil posvečen 13.3.1683. Januarja 1684 je postal kaplan v župniji Mistelbach v Nižji Avstriji. Leta 1690 je postal predstojnik redovne hiše, kolegija sv. Mihaela na Dunaju in od leta 1894 je vodil kolegij v Pragi. Podatki o kraju in času njegove smrti so različni, najverjetneje je umrl leta 1711. Čeravno naj bi po nekaterih navedbah umrl že deset let pred tem, leta 1701.
Ž. temeljno delo je obsežna Theologia radicalis, ki je izšla v treh izdajah v Pragi (1698, 1708 in 1725) in šteje preko 1.200 strani. Podpisal jo je kot Solkanec (»a d. Joanne Sbogar Solcanensi«). V knjigi je obrazložil 143 nasprotujočih si trditev raznih teologov, in sicer 110 tako imenovanih ohlapnih trditev in 33 trditev tako imenovane strožje morale, »ki jih je Sveti sedež zavrnil kot nevarne v pastirovanju, in s tem obvaroval versko življenje vsakršne skrajnosti«.
Ž. je zbral ugovore oziroma obsodbe papežev Aleksandra VII., Aleksandra VIII. In Inocenca XI. na stroge trditve univerzitetnih učiteljev. Pri tem se je »razodela vsa genialnost p. Žbogarja«, da je vso raznovrstnost problematike uredil tako, da je ustvaril pravi teološki leksikon in bi se morala njegova knjiga o zakoreninjeni teologiji moral imenovati Lexicon theologicum.
Marušič, B.: Latinski pisci iz 17. in 18. stoletja, rojeni v Solkanu, v: Izvestje raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, št. 10, let. 2013, str. 6-12.
Korošak, B.: Barnabit pater Janez Žbogar in njegova »zakoreninjena teologija«, v: Jako stara vas na Goriškem, str. 386-387.
»Sbogar (Žbogar) Janez Marija«, v: Primorski slovenski biografski leksikon, Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1986-89, 3. zv., str. 309.
Morda vas zanimajo tudi
Lojze ZUPANC
Joža BOHINJEC
