Janez Adam GAIGER

Pater Hipolit Novomeški (njegovo krstno ime je Janez Adam Gaiger) je bil osrednji slovenski slovstveni in kulturni delavec v drugem desetletju 18. stoletja.

Rodil se je leta 1667 v Novem mestu. Študiral naj bi pri jezuitih v Ljubljani in okoli leta 1684 je vstopil v kapucinski red. Verjetno je kot kapucin dlje časa bival v Novem mestu. Opravljal je razne samostanske službe, nato pa postal gvardijan samostana v Kamniku, kjer je ostal do smrti 5. aprila 1722.

V Novem mestu se je seznanil s slovstveno ostalino nabožnega pisca Matije Kastelca ter redovniškega sobrata Janeza Svetokriškega in se navdušil za slovensko knjigo. Imel je močno razvito slovensko in slovansko zavest. Zavzemal se je za uvedbo slovenskega jezika v katoliško liturgijo in se dela na tem področju lotil kot slovaropisec, prireditelj del svojih predhodnikov in prevajalec. Za potrebe redovnikov je sestavil trojezični slovar (nemško-slovensko-latinski) in ga do leta 1712 pripravil za tisk, vendar je ostal v rokopisu. Njegovo pomembno delo je priredba (ponatis) prve slovenske Bohoričeve slovnice, ki je izšla leta 1715 pod naslovom Grammatica Latino-Germanico-Slavonica in v kateri je ohranil del Bohoričevega rodoljubnega uvoda. Istega leta je izšla njegova priredba lekcionarja Evangelia inu Lystuvi, leta 1719 pa Bukvice od slejda inu navuka, ki veljajo za prvi tiskani prevod Kempčanove Hoje za Kristusom v slovenščino.