Jakob KLENOVŠEK

Jakob Klenovšek se je rodil 11. julija 1888 v Trbovljah, očetu rudarju Jožefu Klenovšku in materi Ani, rojeni Teršek. Izučil se je za ključavničarja, odprl elektrotehnično podjetje, od leta 1934 pa je kot obratovodja vodil zadružno elektrarno. Dolgo je bil tudi predsednik Delavskega doma. Župan Trbovelj je bil od 22. julija 1934 do aprila 1941.

V času njegovega županovanja se je občina Trbovlje zmanjšala, saj se je iz nje izločil hrastniški del, ki so ga priključili novi občini Hrastnik – Dol. Odcepitev se je zgodila julija 1934, v času velike rudarske stavke, likvidacijski postopki razdružitve pa so se vlekli vse do leta 1938.

V letu, ko je postal župan, se je Trboveljska premogokopna družba (TPD) kot največje slovensko podjetje soočala s hudo gospodarsko krizo, zaradi česar je bilo veliko trboveljskih delavcev brez zaposlitve. Socialna slika je bila takrat v občini zelo slaba. V drugi polovici tridesetih let se je gospodarstvo okrepilo, podjetja so zopet začela zaposlovati nove delavce in s tem se je socialno stanje prebivalstva izboljšalo. V času njegovega županovanja so odprli nov hotel Ana na Sveti Planini, nekdanjo izolirnico so preuredili v hiralnico, odkrili so spominsko ploščo jugoslovanskemu kralju Aleksandru I., ki je bil ubit v atentatu. Oktobra 1939 je bila dokončana nova moderna občinska zgradba na Mestnem trgu. Banska uprava je dovolila registracijo glasbene šole pri pevskem društvu Slavček. Novembra istega leta je postala elektrarna Trbovlje s priključitvijo na omrežje kranjskih deželnih elektrarn javna elektrarna.

Klenovšek je bil dolga leta obratovodja občinske zadružne elektrarne. Poleg si je zgradil hišo in v njej prodajal radijske sprejemnike. Aprila 1941, ko so v Trbovlje vkorakali Nemci, so Klenovška odstavili in zasedli elektrarno.

Umrl je 2. junija 1955. Trboveljčani so se mu oddolžili z veličastnim pogrebom.