V Ljubljani je kot redni učenec obiskoval obrtno šolo, katere direktor je bil tisti čas Ivan Šubic. Podobarstva in rezbarstva ga je učil Alojz Gangl, doma iz Metlike, priznani slovenski kipar, ki je bil začetnik prenove kiparstva na Slovenskem in nestor prve generacije slovenskega zgodnjemodernega kiparskega snovanja. Gangl je svoje učence poučeval kar v ateljeju v Zoisovi hiši na Bregu v Ljubljani.
Kot podobar je Ažman kasneje deloval v Novem mestu, enako kot njegov sošolec z obrtne šole podobar France Vodnik. Je avtor posmrtne maske v Novem mestu živečega politika in zgodovinarja Frana Šukljeta. Umrl je v Kandiji v Novem mestu, pokopan pa je na novomeškem pokopališču v Šmihelu.
Njegov oče je bil Jakob Ažman, mati pa Neža, roj. Zagoda. V Novem mestu je tisti čas živel tudi njegov brat duhovnik, profesor na novomeški gimnaziji in dijaški podpornik Ciril Ažman, ki je bil dejaven na številnih področjih javnega življenja.
Dular, J. Oživljeni spomini na umetnika. Dolenjski list, 18. 11. 1965, let. 16., št. 46, str. 6–7.
SIstory: Zgodovina Slovenije. (citirano 8. januarja 2024). Dostopno na naslovu: https://sistory.si/search?fi=cr,pu,su&me_n=6&su_n=5&pu_n=3&cr_n=5&pa_n=3&la_n=2&co_n=2&ty_n=2&la=zxx&cr=Jakob%20A%C5%BEman