Iztok HOTKO

Iztok Hotko živi in dela v Novem mestu, kjer je obiskoval Osnovno šolo Grm in leta 1993 maturiral na novomeški gimnaziji. Bil je Zoisov štipendist in je leta 2003 diplomiral iz umetnostne zgodovine in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med študijem je sodeloval z Galerijo Škuc iz Ljubljane in Bienalom slovenske grafike Otočec – Novo mesto. V letih 1996/97 je opravil izobraževanje za kustose sodobne umetnosti na SCCA v Ljubljani.

Leta 2000 je sodeloval pri organizaciji Evropskega bienala sodobne umetnosti Manifesta 3 (Borderline Syndrome) in bil pisec besedil za razstave. V letih 2000–2002 je bil kustos galerije Simulaker v Novem mestu, v letih 2006–2009 tudi njen vodja; bil je tudi kustos Festivala dokumentarne fotografije Fotopub v Novem mestu ter deloval kot ustvarjalec umetnostnega programa Multimedijskega centra Dolenjske. Še vedno deluje kot samostojni kustos za likovno umetnost, pri čemer sodeluje z različnimi muzeji, galerijami in producenti iz slovenskega in mednarodnega prostora. Pripravil je več kot petdeset samostojnih in skupinskih likovnih ter zgodovinskih razstav doma in na tujem. V letih 2008–2012 je bil član strokovne komisije za likovno umetnost na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Od leta 2009 je zaposlen v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, Enoti za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, katere vodja je postal leta 2014. Kot arhivist se ukvarja z vrednotenjem in pridobivanjem gradiva kulturne dediščine, razstavljanjem kulturnih spomenikov ter opravljanjem raziskovalnih nalog na področju zgodovine in drugih ved. Zasnoval je projekt Kronist Novega mesta, ki je bil del kulturnih programov EPK 2012 (Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture).

Iztok Hotko je tudi urednik, publicist in likovni kritik. Bil je prvi urednik strokovne zbirke Anagoga pri novomeški založbi Goga, uredil je mdr. monografijo Otočec: grajski biser na zeleni Krki leta 2018 ter bil več let v uredniškem odboru novomeške revije Rast. Je avtor številnih razstavnih katalogov in drugih besedil o likovni umetnosti in njeni zgodovini. Članke in strokovne razprave s področij likovne umetnosti, literature, arhivistike in lokalne zgodovine objavlja v različnem periodičnem tisku, kot so Rast, Dnevnik, Delo, Tribuna itd.

Kot predavatelj in moderator sodeluje na konferencah, festivalih in drugih strokovnih srečanjih.