Ivo PIRKOVIČ

Rojen je bil v družini šestih otrok ključavničarja Jožeta Pirkoviča in Pavle, rojene Kušljan. Rod po očetovi strani je izhajal iz mlinarske družine, ki je imela mlin ob pleterskem samostanu pod Gorjanci, mati pa je bila hči krojača in starinokopa Ignaca Kušljana. Njegov brat je bil diplomat in politični delavec Franc Pirkovič.

Osnovno šolo je šest let obiskoval v domačem kraju, nato pa od leta 1921 gimnazijo v Novem mestu, kjer je maturiral leta 1929. Vpisal se je na študij elektrotehnike na Tehniško fakulteto v Ljubljani. Študija ni dokončal, saj je zbolel za kroničnim revmatizmom in bil do konca življenja invalid.

Že kot študent je bil politično aktiven in preganjan zaradi levičarskih nazorov. Ob nastopu druge svetovne vojne se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje in bil zaradi tega zaprt v Novem mestu. Po kapitulaciji Italije je odšel na osvobojeno ozemlje v Belo krajino, kjer je od začetka leta 1944 deloval pri Znanstvenem inštitutu, nato pa bil jeseni poslan v osvobojeno južno Italijo in bil v Bariju do konca vojne tiskovni poročevalec.

Po vojni je stalno živel v Ljubljani, kjer je služboval do upokojitve leta 1965 kot strokovni uslužbenec republiških političnih organov. Sicer je deloval kot publicist. Z lastnim izobraževanjem si je pridobil naravno polihistorsko znanje, ki je zajemalo tehniko, fiziko, arheologijo, zgodovino in etnologijo. Njegova vnema in široka razgledanost sta bili občudovanja vredni.

Po vojni se je lotil zbiranja vseh možnih pisanih in ustnih podatkov za obdobje osvobodilnega boja, zlasti za območje Dolenjske in Podgorja pod Gorjanci. Nastala je vrsta člankov in razprav, ki so izšli v knjigah Po sledovih rimske volkulje in Svobodni republiki pod Gorjanci. Raziskoval je tudi starejšo zgodovine svojega kraja. Njegova prizadevanja so privedla do odkritja sledov nekoč pomembnega, freisinškega trga Otok pri Dobravi – Gutenvverd, raziskoval je tudi španhajmski limes, utrdbeno črto ob Krki in v Podgorju, pisal o sanaciji Blejskega jezera in še marsikaj. V različnem časopisju in tudi v strokovnih glasilih je objavil nad sto petdeset prispevkov in napisal več knjig. Zbiral je gradivo z najrazličnejših področij. Po njegovi zaslugi se je ohranilo tudi nekaj literarne zapuščine nesrečnega študenta in poeta Franca Hudoklina iz Gorenje Stare vasi pri Šentjerneju. Obsežna Pirkovičeva dokumentacijska zapuščina se danes nahaja v Kartuziji Pleterje.