Osnovno šolo je obiskoval v Murski Soboti, gimnazijo pa v Šopronu. Pravo je študiral v Budimpešti, pravno prakso pa opravljal v Békéscsabi in Sombotelu. 24. decembra 1899 je iz prava tudi doktoriral, 21. oktobra 1901 pa je opravil še odvetniški izpit. Mesec dni pozneje je v Murski Soboti odprl odvetniško pisarno. Najprej se je lotil reorganizacije Kmetijske banke, kjer je kot pravni svetovalec najprej pomagal banki iz krize in nato sodeloval pri njenem nadaljnjem razvoju. Z njegovo pomočjo sta bili ustanovljeni tudi podružnici v Rogašovcih in Gornjih Petrovcih. Poleg tega je bil inšpektor evangeličanske cerkvene občine v Moravcih in Murski Soboti ter pobudnik za ustanovitev cerkvene občine in cerkve v Murski Soboti, za katero je bil temeljni kamen položen 13. maja 1909. Bil je tudi član odbora podružnice gospodarskega društva (1890), član županijskega municipalnega odbora in predstavniškega telesa občine Murska Sobota, član odborov Madžarskega prosvetnega društva za vendsko krajino (VMKE), kazina ter glasbenega in pevskega društva. Tudi sicer je bil zelo uspešen in aktiven na več področjih.
Hiša dr. Vratariča s secesijskimi elementi v nadstropnem delu stoji še danes na Slovenski ulici 45 v Murski Soboti. Zgrajena je bila po načrtih domačega arhitekta Lászla Takátsa kot njegovo prvo delo pred letom 1907.
Dr. Vratarits Iván. Muraszombat és Vidéke, 1909 (28. november), let. 25, str. 2 -3.
Hari, L. Zgodovina evangeličanske cerkve v Murski Soboti. Murska Sobota: Evangeličanska cerkvena občina, 2000, str. 31.
Obal, F. Vrataricseva hiša. V: Obal, F. Arhitektura historicizma in secesije v Prekmurju. Murska Sobota: Pomurska založba, 2002, str. 141-142.
Pavlič, A. Biografski podatki nekaterih osebnosti okraja Murska Sobota iz obdobja Avstro-Ogrske monarhije (1867 – 1918). Zbornik soboškega muzeja 13-14. Murska Sobota: Pomurski muzej, 2009, str. 131-145.