Ivan ŠAVLI

Po dveh razredih osnovne šole so Šavlija zaradi bližine bojišč prve svetovne vojne prepeljali na Hrvaško, nato pa v begunsko taborišče v Strnišče pri Ptuju. V Ljubljani je dokončal klasično gimnazijo, kasneje pa je študiral romanistiko. Bil je štipendist francoske vlade na pariški univerzi Sorbonne. Leta 1939 je opravil profesorski izpit, leta 1961 pa ponovil diplomo še v Rimu. Poklicno pot je začel kot učitelj: med leti 1935 in 1939 je poučeval na klasični gimnaziji v Nikžiču v Črni gori, med leti 1939 in 1941 pa na realki na Ptuju. Kasneje je honorarno delal na Trgovski akademiji v Ljubljani, za tem pa na državni nižji srednji šoli Ivana Cankarja pri Svetem Jakobu v Trstu, kjer je ostal vse do leta 1971, ko se je predčasno upokojil zaradi bolezni.

Ivan Šavli je avtor in soavtor več del: napisal je Slovensko slovnico z berili za tečaje in samouke, sodeloval je pri Slovenskem berilu za tretji razred srednje šole ter sestavil turistični vodnik Italija. Objavljal je članke, v katerih je predstavljal in analiziral domače ter svetovne pisce. Pisal je tudi poljudnoznanstvene članke, v katerih je poročal o raznih obletnicah, pisal pa je tudi o jeziku, gledališču, šolstvu in planinah. Ustvaril je obsežen prevajalski opus: prevedel je dela avtorjev Jeana Giona (Hrib, Človek iz Baumugnesa), Antoina Prevosta (Manon Lescaut), Debenedettija (Pogon v getu), Horvata (Maček pod šlemom) in drugih. Za Slovensko stalno gledališče v Trstu je prevedel deset iger, za RAI Trst pa jih je prevedel kar štiriintrideset.