Galleria fotografica
V Ljutomeru je končal gimnazijo Franca Miklošiča. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz zgodovine in umetnostne zgodovine. Od leta 1971 do 1995 bil profesor in dva mandata oz. deset let ravnatelj na ljutomerski gimnaziji. Od leta 1995 do upokojitve 2013 je bil direktor Ljudske univerze v Gornji Radgoni.
Leta 1989 magistriral iz zgodovine na FF v Ljubljani, leta 2002 pa doktoriral iz zgodovine v Celovcu ter 2016 še na FF v Mariboru, prav tako iz zgodovine. Izdal je štiri znanstvene monografije, njegova osebna bibliografija pa šteje 484 enot. Je predsednik Zgodovinskega društva v Gornji Radgoni in član zgodovinskih društev v Avstriji (Celovec in Gradec) ter PAZU v Murski Soboti.
Njegovo področje raziskovanja je zlasti prva polovica dvajsetega stoletja na območju Spodnje Štajerske, Ljutomera in Gornje Radgone. Posveča se odnosom med Slovenci in Nemci pred in med prvo svetovno vojno. V prvi doktorski disertaciji se je tako osredotočil na ptujski časopis Štajerc in številke, ki so izšle med prvo svetovno vojno. V drugi doktorski disertaciji je podrobno obdelal ravnanje oblasti po drugi svetovni vojni v Gornji Radgoni in Radgonskem kotu. Kasneje je na podoben način obdelal še okraj Ljutomer. V knjigi Franc Rihtarič: od resnice do mita, ki jo je izdal leta 2021, pa se je posvetil tragični usodi domačina, ki se ga je prijel vzdevek »štajerskega Robin Hood«. Z usodo Franca Rihtariča se še vedno intenzivno ukvarja. Konec leta 2023 je razkril nove podatke, ki pričajo, da leta 1959 naj ne bi bil ustreljen kot zadnji obsojenec na smrt v Sloveniji, pač pa naj bi se njegova življenjska pot končala leta 2010 v Vancouveru v Kanadi.
O usodi ljudi na območju Gornje Radgone v prvih letih po drugi svetovni vojni govorita tudi knjigi Viktor Jurkovič in sodni proces 1949 ter Križev pot izselitve družine Hajnžič iz Negove (obe 2022).
Živi in ustvarja v Radencih.
Podatke je posredoval tudi avtor sam.
Okrajno sodišče Ljutomer in raba jezika (1900 – 1914): magistrska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta; Radenci: I. Rihtarič, 1988.
Der »Štajerc« und die »deutschfreundlichen Slowenen« im ersten Weltkrieg: doktorska disertacija. Celovec: I. Rihtarič, 2002.
Der »Štajerc« und die »deutschfreundlichen Slowenen« im ersten Weltkrieg/»Štajerc« in »Nemcem prijazni Slovenci« v prvi svetovni vojni: doktorska disertacija: CD-ROM. Celovec: I. Rihtarič, 2002.
»Štajerc« in »Nemcem prijazni Slovenci« v prvi svetovni vojni. Murska Sobota: Franc-Franc, 2004.
Okraj Gornja Radgona 1945-1950: doktorska disertacija. Maribor: Filozofska fakulteta in I. Rihtarič, 2016.
Delovanje UDV v okraju Gornja Radgona in Radgonskem kotu 1945 – 1950. Pretetinec: Letis, 2018.
Okraj Ljutomer 1945–1950: upravno-politična in gospodarska skica. Pretetinec: Letis, 2020.
Franc Rihtarič: od resnice do mita. Pretetinec: Letis, 2021.
Viktor Jurkovič in sodni proces 1949. Pretetinec: Letis, 2022.
Križev pot izselitve družine Hajnžič iz Negove 1946 – 1947. Pretetinec: Letis, 2022.
Ilegalna skupina Mele – Police in sodni proces 1948. Pretetinec: Letis, 2023.
Katoliška cerkev v okraju Radgona v krempljih UDBE (1945 – 1950): 1. del. Stopinje 2024, str. 110-117.
Intervjuji:
TV AS – Klepetalnica, 7. sept. 2021
Nova 24TV, 14. januar 2023
Predavanje:
TV IDEA – Po sledeh napredka, 4. december 2020
TV IDEA – Po sledeh napredka, 24. februar 2022
Portret:
TV IDEA – Po sledeh napredka, 18. marec 2021
Družina, 2. november 2021
TV As (december 2023)
Bibliografija avtorja v sistemu Cobiss:
Bibliografija avtorja v sistemu Cobiss
O Francu Rihtariču:
Sobotainfo (3. okt. 2025)
Sobotainfo (16. okt. 2025)
Žunec, B. Dr. Ivan Rihtarič. V B. Žunec: Nevidna univerza: doktorji znanosti iz sveta ob Muri, str. 132. Murska Sobota: Franc-Franc, 2002.
Berlec, M. DDr Ivan Rihtarič: intervju. Demokracija, 14. feb. 2019, let. 24, št. 7, str. 22 – 26.
Hajdinjak, M. Je obe mesti povezoval predor pod Muro?: zgodovinar Ivan Rihtarič o obmejnih mestih. Vestnik, 2. jun. 2022, let. 74, št. 22, str. 8.
Berlec, M. DDr Ivan Rihtarič: intervju. Demokracija, 26. jan. 2023, let. 28, št. 4, str. 24 – 28.
Hajdinjak, M. Izseljeni zaradi podlosti posameznikov: Križev pot družine Hajnžič iz Negove. Vestnik, 2. febr. 2023, let. 75, št. 5, str. 8.
Hajdinjak, M. Kar jim ni uspelo takrat, se je zgodilo ob koncu vojne: zgodovinar Ivan Rihtarič je predstavil doslej neznani vojni dnevnik. Vestnik, 10. apr. 2025, let. 77, št. 15, str. 8.
Morda vas zanimajo tudi
Pavel STRMŠEK
Boris KIDRIČ
