Ivan PRIJATELJ

R. 23. dec 1875 na Vinicah pri Sodražici, u. 23. maja 1937 v Ljubljani. Maturiral je na ljubljanski gimnaziji, študiral na Dunaju slavistiko in l. 1902 promoviral. Izpopolnjeval se je v Rusiji, na Poljskem in v Parizu ter l. 1905 nastopil službo bibliotekarja v dunajski dvorni knjižnici. Tu se je posvetil raziskovanju slovenske slovstvene in politične zgodovine, napisal obsežno študijo o Janku Kersniku ter se pripravljal na univerzitetno kariero. L. 1919 je bil imenovan med prvimi profesorji novoustanovljene ljubljanske univerze. Zgodaj umrlemu pesniku Josipu Murnu je pripravil za tisk Pesmi in romance in jim dodal izvrstno študijo o pesniku, na podoben način izdal Stritarjevo antologijo in Aškerčevo čitanko z imenitnimi uvodi, Zbrane spise Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja z izčrpnimi uvodi in opombami ter napisal veliko literarnih člankov, esejev in razprav, s katerimi je ustvaril temelje moderni slovenski literarni zgodovini. Prijatelj je posvetil veliko skrb tudi seznanjanju Slovencev z ostalimi slovanskimi književnostmi s študijami in prevodi Puškina, Gogolja, Tolstoja, Turgenjeva itd. Njegovo največje delo je nedokončana Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina I–IV, ki je izšla po njegovi smrti pod uredništvom dr. A. Ocvirka (1955–1985).