Ivan POGAČNIK

Glasbeno nadarjenost je pokazal že v času osnovne šole, ko sta ga poučevala Ivan Pezdič in Peter Čebin, kasneje še Angelik Hribar. 1877 je nastopil s službo organista v Kamni gorici, Ljubnem, nato je nekaj časa deloval na Koroškem. Leta 1882 je končal Orglarsko šolo v Ljubljani, kjer ga je poučeval Anton Foerster. Seznanil se je z delovanjem Cecilijinega društva, kar je pomembno vplivalo nanj. Nadalje je kot organist in zborovodja v čitalnici deloval v Vipavi. Po letu 1894 še v Celju, Tržiču in Idriji (tu je bil tudi učitelj petja na realki), kjer se je leta 1927 upokojil.

Omenjeno Cecilijino društvo je nastalo kot odmev cecilijanskega gibanja, ki si je prizadevalo za prenovo katoliške cerkvene glasbe. Tako je bil Pogačnik, poleg tega, da je bil izvrsten organist in pevovodja, važen tudi kot reorganizator glasbenega življenja na podeželju. Gibanje so podpirali tudi duhovniki in tako je bil Pogačnik npr. v Tržiču prvi cerkveni uslužbenec, ki je bil zaposlen samo kot organist. Uvajal je gregorijanski koral oz. »cecilijansko petje«. Poleg samostojnih izdaj je objavljal v listu Cerkveni glasbenik, ki je prav tako deloval pod okriljem Cecilijanskega društva. Kot skladatelj je ustvarjal v strogo cerkvenem duhu.