Ivan PENGOV

Med leti 1893-1897 je obiskoval kiparski oddelek na obrtni strokovni šoli v Ljubljani. Zaposlil se je pri podobarju Andreju Rovšku, kjer se je tudi izpopolnjeval v ornamentalni in figuralni plastiki. Po smrti mojstra je prevzel delavnico leta 1907.

Leta 1909 je Pengov izdelal veliki oltar za ihansko župno cerkev, 1912 pa stranski oltar sv. Družine in krstilnik, prenovil pa je tudi dva stranska oltarja.

Sledilo je študijsko raziskovanje po Avstriji in Nemčiji, natančneje na Dunaju, v Salzburgu, Münchnu, Innsbrucku. Istega leta – 1912 – je prenovil vse stranske oltarje v frančiškanski cerkvi v Kamniku, izdelal pa je zanjo tudi relief Jezus na križu se prikazuje sv. Frančiški. Za ljubljansko stolnico je iz domačega peščenjaka izdelal štiri kipe nadnaravne velikosti. Kipa sv. Tomaža Akvinskega in sv. Bonaventure stojita v nišah zahodne fasade (1912), kipa škofa Tomaža Hrena in škofa Sigismunda Lamberga (1913) pa v nišah severne fasade.

Z ženo Ano Pengov sta imela osem otrok. Šest dečkov je že v mladosti pomagalo očetu v delavnici, kasneje pa so študirali. Vsak pa je postal uspešen v svojem izbranem poklicu – Slavko Pengov in Božo Pengov sta bila celo prejemnika Prešernovih nagrad, Marjan pa je bil med drugim tudi športni sabljač olimpijec.

Pengova dela domujejo vsepovsod; kipi iz istrskega marmorja v Žireh, Radeče pri Zidanem mostu, cerkev na Rakeku, Selo pri Kamniku, Tržič, itd. Načrte je izdelal sam.

Bil je zelo aktiven v katoliškem društvu rokodelskih pomočnikov v Ljubljani.

Pokopan je na ljubljanskih žalah.