Ivan IVANČIČ

Ivančič se je začel po osnovnošolski izobrazbi delati kot tekstilni delavec in se pridružil protifašistično usmerjenim mladim, ki so se združevali v različnih skupinah, predvsem pa v organizaciji TIGR. Družil se je s Ferdom Kravanjem, s katerim sta po prvem tržaškem procesu leta 1931 v Bovcu v znak protesta zaradi ustreljenih bazoviških žrtev zažgala osnovno šolo; dejanje in motiv zanj je kasneje Ivančič sam priznal na sodišču. Kasneje se je Ivančič preselil na jugoslovansko stran, kjer se je zaposlil na Jesenicah in v Kranju, zaradi krize pa se je vrnil na Bovško. Kot pripadnik italijanske vojske je sodeloval v abesinski vojni v Etiopiji. Po vrnitvi je junija 1940 z Miroslavom Zornikom izvedel slabo uspel diverzantski napad na železnico pri Trbižu. Oblasti so ga oktobra 1940 aretirale skupaj z nekaterimi drugimi tigrovci in ga odpeljale na preiskovanja, kjer ga je fašistična tajna policija OVRA tudi mučila. Decembra 1941 so ga obsodili na smrt na drugem tržaškem procesu, skupaj z Viktorjem Bobkom, Simonom Kosom, Ivanom Vadnalom in Josipom Pinkom Tomažičem. Ustrelili so jih na Opčinah, pokopali pa skrivaj, v bližini Trevisa. Po drugi svetovni vojni so Ivančičeve posmrtne ostanke in še ostale žrtve prepeljali v domače kraje. Sedaj je pokopan v Čezsoči, kjer mu je sestra postavila tudi spomenik. Spominska plošča z Ivančičevim imenom in imeni drugih ustreljenih na drugem tržaškem procesu je postavljena tudi na openskem strelišču.