Ivan DEČKO

Po mariborski gimnaziji je nadaljeval študij prava v Gradcu in ga leta 1883 tudi končal. Kot koncipient se je najprej zaposlil v Mariboru, se leta 1885 preselil v Celje, nadaljeval prakso pri Josipu Sernecu, opravil odvetniški izpit in leta 1891 odprl lastno pisarno.

Še kot pripravnik se je podal v politiko, bil leta 1890 prvič izvoljen v štajerski deželni zbor in ostal tam tri mandate. Kot prvi slovenski poslanec je v deželnem zboru vložil interpelacijo v slovenskem jeziku, leta 1887 pa v imenu M. Vošnjaka kot prvi na Štajerskem dosegel slovenski vpis v zemljiško knjigo. S sistematičnim političnim delom je veliko prispeval k zmagam Slovencev na občinskih volitvah; leta 1889 Slovenci prvič osvojijo celjski okrajni zastop, kasneje okrajni šolski svet, leta 1899 pa dr. Dečko postane celo namestnik okrajnega načelnika.

Uspešen je bil tudi na narodnogospodarskem področju. Z Veršcem in Vošnjakom je ustanovil Južnoštajersko hranilnico, vplival na gradnjo Narodnega doma, podal idejo za ustanovitev celjskega Merkurja, kopališča Diana ob Savinji in stavbne zadruge Lastni dom. Izreden razmah obrtništva v Celju je bila v veliki meri njegova zasluga.
Vseskozi je tudi objavljal; že zelo zgodaj članke v Slovenskem narodu, Miru in Ljubljanskem zvonu, nato pa v Slovenskem gospodarju in celjski Domovini. V Celju je izšla tudi njegova zbirka zakonov s področja občinskih poslov.

Leta 1904/1905 so nekateri celjski sonarodnjaki proti njemu sprožili afero, ki ga je strla, tako da je nekaj let kasneje skoraj povsem pozabljen umrl v psihiatričnem zavodu pri Gradcu.