Ivan ČARGO

Oče Franc je bil ravnatelj zemljiške knjige, mati Amalija Sovdat. Družina – vseh otrok je bilo pet – se je kmalu po rojstvu Ivana Čarga preselila v Kanal. Po zaključku ljudske šole v Kanalu se je vpisal na gimnazijo v Gorico, nadaljeval jo je v Novem mestu, kamor se je družina preselila leta 1915 zaradi izbruha vojne. Šolanja ni zaključil, ker je moral k vojakom. Iz ruske fronte se je leta 1919 vrnil v Novo mesto, kjer je ponovno vzpostavil stike z Rihardom Jakopičem, Božidarjem Jakcem in Marjanom Mušičem. Na 1. novomeški pokrajinski razstavi je leta 1920 predstavil svoja v impresionističnem duhu naslikana dela. Po tem letu se je izpopolnjeval v Firencah in Rimu na Scuoli di Belle Arti, kjer je prišel v stik s futurizmom. V Gorico se je vrnil leta 1924 in sodeloval na 1. goriški umetnostni razstavi. S prijatelji Venom Pilonom, Lojzetom Spazzapanom in Avgustom Černigojem je sestavljal tamkajšnje futuristično gibanje. Leta 1927 se je preselil v Ljubljano in se vključil v krog avantgardističnih slikarjev, glasbenikov in literatov, ki jih je združevala revija Tank. Po letu 1930 se je z družino odselil v Beograd, kjer je ostal sedem let. Med leti 1937 in 1941 je bil pogosto preganjan in zaprt. Ko se je s prekomorskimi brigadami vrnil v Ljubljano, je nekaj časa aktivno sodeloval pri slikarskih razstavah. Njegovo zadnje pomembno sodelovanje je bilo leta 1945 na razstavi umetnikov-partizanov v Ljubljani, kasneje se je predstavil še v Trstu leta 1946. Zadnja leta je živel bohemsko življenje v Ljubljani. Bil je znan kot posebnež ostrih besed.
Njegova dela so zaznamovale težke socilane razmere v času med obema vojnama. Avantgardistične začetke so zaznamovali futuristični elementi in kubistične prvine, ti pa so se po letu 1930 preusmerili v samosvoje realistično izražanje. Iz prvih let njegovega ustvarjanja so znani mnogi portreti prijateljev igralcev, arhitektov, glasbenikov, literatov in drugih umetnikov, ki jih je objavljal predvsem v reviji Ilustracija. Nastajali so v olju in risbi. V tem obdobju je izdeloval tudi scenografije in risal karikature. V kasnejšem realističnem obdobju se je posvečal predvsem risbi z rdečo kredo in rdečim svinčnikom, s katerimi je poudarjal problematiko takratnih socialnih razmer delavcev, kmetov, rudarjev in ostalih marginalnih družbenih skupin. Veno Pilon je o njem zapisal, da ima izreden temperament, vendar prešibko voljo.
Ivanu Čargu so leta 1962 postavili spomenik v Kanalu (delo kiparja Stojana Batiča). Prav tako v Kanalu so v desetletjih po njegovi smrti priredili veliko razstav njegovih del. Leta 1981 je Goriški muzej na gradu Kromberk predstavil retrospektivno, doslej najrazsežnejšo razstavo Ivana Čarga. Ogledati si je bilo mogoče petindevetdeset njegovih del.