Irena ŠRAJNER

Rojena je bila z dekliškim priimkom Horvat na Srednji Bistrici. Odraščala je v Kamovcih ob meji z Madžarsko, pri starih starših po mamini strani. V vasi živi narodnostno mešano prebivalstvo, zato je dvojezično osnovno šolo obiskovala v Genterovcih.

Leta 1963 jo je mama prešolala na Osnovno šolo II v Mursko Soboto. Svoje znanje slovenščine je izpopolnjevala  pod budnim očesom učiteljice in pisateljice Karoline Kolmanič, ki se ji lahko zahvali, da je vzljubila in pravilno razvijala svoje jezikovno znanje. Leta 1963 je z njo prvič obiskala soboško knjižnico. Pogled na knjige jo je po lastnih besedah povsem očaral. Hkrati se je učila nemščino in madžarščino, tako da tekoče govori in piše v obeh tujih jezikih. Od tretjega razreda naprej je pisala otroške pesmice in zgodbe ter svoje spise hranila za spomin.

Uspešno je  končala Šolo za blagovni promet in Komercialno šolo smer Organizacija komercialnega poslovanja. Ob delu je končala še Višjo komercialno šolo ter si ustvarila družino. Viharje, ki so jo spremljali v življenju, je najraje premagovala s pisanjem in branjem.

Pisanju se je še intenzivneje posvetila po upokojitvi. Začela je z zgodbami za odrasle, objavljenimi pod naslovom Panonski biseri I in II. Hkrati je začela pisati poezijo in zgodbe za otroke. Do zdaj so izšle slikanice Na krilih laboda in metulja, Sanje med zvezdami ter dvojezična slovensko nemška Potovanje reke/Die Reise des Flusses. Z vsemi tremi je sodelovala na tekmovanju za izbor najboljše slikanice v Schwanenstadtu v Avstriji. Izdala je tudi zbirko otroške poezije Nina na rolki. Za odrasle je izdala avtobiografijo Nikjer se toliko ne naučiš kot na kmečkem dvorišču, pri kateri ji je pomagala etnologinja Jelka Pšajd, roman Nedokončano iskanje, zbirko zgodb Panonske prigode ter zbirko proze in pesmi Stari golobnjak. Besedila v tej knjigi se navezujejo na avtoričino otroštvo in odraščanje. V občinskem glasilu Občine Beltinci Mali Rijtar od februarja 2022  kot podlistek izhaja roman  Novemu upanju naproti s podnaslovom družinska saga. Skrbi tudi za Slovence v Porabju, saj za Porabski koledar piše zgodbe iz otroštva v prekmurščini oz. porabskem narečju.

Od leta 2015 vodi literarno sekcijo pri Društvu upokojencev Murska Sobota in v tem delu uživa. Vzporedno vodi skupino enajstih starejših oseb pod okriljem Zveze socialne gerontologije, kjer se posvečajo literaturi. Vsako druženje se začne s pesmico ali prozo katere od ljubiteljskih ustvarjalk.

Živi in ustvarja v Nemčavcih pri Murski Soboti. Njena skrita želja je, da bi postala članica Društva slovenskih pisateljev.