Ricerca avanzata
it
en hu it sl

HERGOUTH, Alois

Portret - Alois HERGOUTH
Alois Hergouth, 1990 - Vir: arhiv Knjižnice Šmarje pri Jelšah

Galleria fotografica

Nato:
31. May 1925, Gradec/Graz, Avstrija
Morto:
17. January 2002, Gradec/Graz, Avstrija
Lessico:
Biografia

Priznan avstrijski pesnik in pisatelj Alois Hergouth je rojen v Gradcu, vendar sta njegova mama Ana Dobnik, ki je bila doma s Sladke Gore, in oče Franc Hergouth, doma iz Slivnice pri Mariboru, Slovenca. Starša sta se že v mladosti podala na delo v Gradec, kjer sta si tudi ustvarila družino. Alois je bil zadnji izmed enajstih otrok, ki so kmalu izgubili očeta. Življenje v revni graški ulici priseljencev iz takratne spodnje Štajerske je bilo vse prej kot lahko. Vseeno se je Hergouthova mati po tragični moževi smrti odločila ostati v tujini, spomin na rojstni kraj pa je ohranjala v zgodbah, ki jih je pogosto pripovedovala svojim otrokom. 

Po končani gimnaziji je bil Alois mobiliziran v vojsko. Leta 1945 je bil ujet, po daljšem bivanju v delovnem taborišču pa je iz ameriškega ujetništva pobegnil. Do konca vojne se je skrival v neki vasi na Saškem. Po vojni se je vpisal na univerzo, vendar je študij zaradi finančne stiske kmalu opustil in se zaposlil kot novinar. Pisati je pričel že med vojno, predvsem pesmi, v katerih je izpovedoval svojo takratno stisko. Kasneje je študij etnologije nadaljeval in leta 1961 doktoriral. Vrsto let je bil asistent na Etnografskem oddelku graške univerze. Bil je soustanovitelj umetniškega društva Forum Stadtpark v Gradcu, ki je takrat predstavljal žarišče sodobnih umetnikov glavnega mesta avstrijske Štajerske in se povezoval tudi s slovenskim kulturnim prostorom. 

Zaradi zdravstvenih razlogov se je Hergouth leta 1978 upokojil in se popolnoma posvetil svojemu literarnemu delu in Sladki Gori. Začutil je materino breme iz zgodb, ki mu jih je v otroštvu pripovedovala o domačem kraju in sorodnikih. Počasi je polagala vanj svojo zapuščino, čeprav se tega ni zavedala. Po materini smrti je obiskal Sladko Goro in v hiši bratranca Jurija našel svoj dom. Slovenec, rojen v Avstriji, ki ni govoril slovensko, je tako povezal svoji dve domovini. V letih, ko je pogosto zahajal na Sladko Goro, je spoznal tudi bližnje Šmarje in Šmarčane. V čitalnici šmarske knjižnice je leta 1987 predstavil svoje pesmi in knjigo Mesec med jablanami, v kateri je zapisal spomine na otroštvo v Gradcu, o doživetjih med vojno in o ljudeh in življenju na Sladki Gori. 

Za svoje delo je Alois Hergouth prejel več literarnih nagrad, pesniška zbirka Sladka gora pa mu je leta 1965 prinesla Roseggerjevo nagrado za življenjsko delo. Zbirka, katere pesmi govorijo o pesnikovem sorodniku Juriju in o Sladki Gori, je ena prvih poskusov dvojezične izdaje pesniške zbirke na Slovenskem. Njegove pesmi so bile prevedene v številne jezike. Ker Hergouth slovenskega jezika ni obvladal, je njegova dela prevajal njegov prijatelj, mariborski pesnik in pisatelj, Kajetan Kovič, ki je bil pogosto tudi njegov gost na Sladki Gori. 

Skupščina Občine Šmarje pri Jelšah je Aloisu Hergouthu leta 1991 podelila naziv Častni občan.

Opere

Neon in psihe, 1953
Črni davek, 1958
Sladka gora, 1965
Postaje v vetru, 1973
Beg k odiseju, 1975
Dostavek k Sladki Gori, 1977
Rimske beležke, 1979
Ciper, 1983
Mesec med jablanami, 1983

Premi

štajerska deželna literarna nagrada Peter Rosegger (Peter-Rosegger-Literaturpreis), 1965
Častni občan Občine Šmarje pri Jelšah, 1991

Fonti e letteratura

Brettschuh, G. Alois Hergouth in Sladka gora. Graz: Akademische Druck- u. Verlagsanstalt: Styria,  1995.
Hergouth, A. Mesec med jablanami. Murska Sobota: Pomurska založba, 1983.

Autore/autrice della voce: Mateja Žagar, Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Data del primo inserimento: 20. 12. 2021 | Ultima modifica: 22. 11. 2025
Mateja Žagar. HERGOUTH, Alois. (1925-2002). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 19. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/hergouth-alois/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 15. 12. 2019

KARLOVŠEK, Mira

22. November 1875–10. February 1957
Ena prvih igralk na celjskem odru
Data di inserimento: 17. 7. 2017

KRALJ , Elvira

16. August 1900–6. September 1978
Dramska, filmska in televizijska igralka, prva dobitnica Borštnikovega prstana.
Data di inserimento: 5. 4. 2018

ŠILEC, Karmina

Dirigentka, ki je zborovsko petje preobrazila v glasbeno scenske predstave. Velja za utemeljiteljico sodobnega vokalnega gledališča.