HERGOUTH, Alois

Priznan avstrijski pesnik in pisatelj Alois Hergouth je rojen v Gradcu, vendar sta njegova mama Ana Dobnik, ki je bila doma s Sladke Gore, in oče Franc Hergouth, doma iz Slivnice pri Mariboru, Slovenca. Starša sta se že v mladosti podala na delo v Gradec, kjer sta si tudi ustvarila družino. Alois je bil zadnji izmed enajstih otrok, ki so kmalu izgubili očeta. Življenje v revni graški ulici priseljencev iz takratne spodnje Štajerske je bilo vse prej kot lahko. Vseeno se je Hergouthova mati po tragični moževi smrti odločila ostati v tujini, spomin na rojstni kraj pa je ohranjala v zgodbah, ki jih je pogosto pripovedovala svojim otrokom. 

Po končani gimnaziji je bil Alois mobiliziran v vojsko. Leta 1945 je bil ujet, po daljšem bivanju v delovnem taborišču pa je iz ameriškega ujetništva pobegnil. Do konca vojne se je skrival v neki vasi na Saškem. Po vojni se je vpisal na univerzo, vendar je študij zaradi finančne stiske kmalu opustil in se zaposlil kot novinar. Pisati je pričel že med vojno, predvsem pesmi, v katerih je izpovedoval svojo takratno stisko. Kasneje je študij etnologije nadaljeval in leta 1961 doktoriral. Vrsto let je bil asistent na Etnografskem oddelku graške univerze. Bil je soustanovitelj umetniškega društva Forum Stadtpark v Gradcu, ki je takrat predstavljal žarišče sodobnih umetnikov glavnega mesta avstrijske Štajerske in se povezoval tudi s slovenskim kulturnim prostorom. 

Zaradi zdravstvenih razlogov se je Hergouth leta 1978 upokojil in se popolnoma posvetil svojemu literarnemu delu in Sladki Gori. Začutil je materino breme iz zgodb, ki mu jih je v otroštvu pripovedovala o domačem kraju in sorodnikih. Počasi je polagala vanj svojo zapuščino, čeprav se tega ni zavedala. Po materini smrti je obiskal Sladko Goro in v hiši bratranca Jurija našel svoj dom. Slovenec, rojen v Avstriji, ki ni govoril slovensko, je tako povezal svoji dve domovini. V letih, ko je pogosto zahajal na Sladko Goro, je spoznal tudi bližnje Šmarje in Šmarčane. V čitalnici šmarske knjižnice je leta 1987 predstavil svoje pesmi in knjigo Mesec med jablanami, v kateri je zapisal spomine na otroštvo v Gradcu, o doživetjih med vojno in o ljudeh in življenju na Sladki Gori. 

Za svoje delo je Alois Hergouth prejel več literarnih nagrad, pesniška zbirka Sladka gora pa mu je leta 1965 prinesla Roseggerjevo nagrado za življenjsko delo. Zbirka, katere pesmi govorijo o pesnikovem sorodniku Juriju in o Sladki Gori, je ena prvih poskusov dvojezične izdaje pesniške zbirke na Slovenskem. Njegove pesmi so bile prevedene v številne jezike. Ker Hergouth slovenskega jezika ni obvladal, je njegova dela prevajal njegov prijatelj, mariborski pesnik in pisatelj, Kajetan Kovič, ki je bil pogosto tudi njegov gost na Sladki Gori. 

Skupščina Občine Šmarje pri Jelšah je Aloisu Hergouthu leta 1991 podelila naziv Častni občan.