Galleria fotografica
Judita Hahn Kreft je izhajala iz murskosoboške judovske družine Hahn. Leta 1944 je bila deportirana v taborišče Auschwitz. Po vojni je leta 1952 končala študij igre na AGRFT v Ljubljani (diplomirala leta 1977) in bila vse do upokojitve leta 1984 članica Mestnega gledališča ljubljanskega. Tu je odigrala vrsto karakternih ženskih vlog, med drugim Lauro v Stekleni menažeriji Tennesseeja Williamsa, Kasandro v Trojanske vojske ne bo Jeana Giraudouxa, Marjutko v Baladi o poročniku in Marjutki Bratka Krefta, Katarino v Cankarjevi komediji Za narodov blagor, Vdovo v Dachauskih procesih Žarka Petana in druge. Sodelovala je tudi v Eksperimentalnem gledališču Balbine Battellino Bajranović in zanj odigrala vlogi Therese Raquin v istoimenski drami Emila Zolaja ter Ines v Zaprtih vratih Jeana Paula Sartra. Nastopala je v radijskih in televizijskih dramah. V igranem filmu Fadila Hadžiča Druga stran medalje pa je odigrala glavno žensko vlogo Evo Ružič.
Poročena je bila z dramatikom, režiserjem, dramaturgom in literarnim zgodovinarjem Bratkom Kreftom (1905-1996).
Seznam najpomembnejših gledaliških, filmskih in televizijskih vlog Judite Hahn Kreft je naveden v leksikonu Slovenski kdo je kdo (gl. Viri in literatura).
Leta 1972 je prejela Borštnikovo nagrado za igro.
Vurnik, F. Judita Hahn. Enciklopedija Slovenije 4. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990, str. 4.
Bajt, D. (2000). Judita Hahn. Slovenski kdo je kdo, str. 163. Ljubljana: Nova revija, 2000, str. 163.
Joseph Maria R. Judita Hahn: oder je njena usoda. Pen: Vestnikov mesečnik, 31. mar. 2005, št. 121, str. 16 – 17.
Judita Hahn Kreft. Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon A – L. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 337.
Morda vas zanimajo tudi
TERČELJ, Dušan
BIBIČ, Polde
