Ricerca avanzata
it
en hu it sl

Giulio RUZZIER

Portret - Giulio RUZZIER
Giulio Ruzzier. Foto osebni arhiv

Galleria fotografica

Nato:
16. July 1940, Portorož/Portorose, Slovenija
Morto:
14. October 2022, Sečovlje/Sicciole, Slovenija
Professioni e attività:
Comune:
Lessico:
Biografia

Rodil se je v kmečki družini kot prvi izmed štirih bratov staršema Luigii roj. Spek in Giorgiu Ruzzierju. V Portorožu je obiskoval osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom in nato nižjo gimnazijo v Piranu. Tu ga je likovni pouk  učil profesor  Guido La Pasquala, ki je opazil njegov risarski talent in ga navdušil za likovno ustvarjanje, a si njegova družina tedaj ni mogla privoščiti dragega izobraževanja na likovni akademiji. Šolanje je nadaljeval na tedanji vajeniški šoli (Scuola apprendisti) v Izoli, kjer se je izučil za mehanika. Zaposlen je bil v piranski ladjedelnici in drugih podjetjih kot mehanik za ladijske stroje, avtomehanik in mehanik za kmetijske stroje ter v družinskem cvetličarskem podjetju v Sečovljah, kjer je z družino živel od leta 1976.

Po upokojitvi se je ponovno posvetil likovnemu ustvarjanju in izdelavi skulptur iz različnih materialov, predvsem iz odpadnih delov starih koles. Vpisal se je v likovno društvo pri Skupnosti Italijanov “Giuseppe Tartini” Piran in v Likovno društvo Solinar iz Pirana, kjer je izpopolnjeval svoje znanje pod vodstvom različnih mentorjev. Njegovo slikarstvo je bilo tesno povezano z raziskovanjem lokalne zgodovine in kulturne dediščine. Poustvarjal je motive iz preteklosti, da bi ohranil zgodovinski spomin nanjo in način življenja na območju občine Piran ter širše v Istri. Med drugim je narisal dva zanimiva ciklusa zgodovinskih slik: o tramvaju, ki je vozil med  Piranom in Lucijo med letoma 1912 in 1953 in o nekdanji istrski železnici, znani pod imenom Parenzana ali Porečanka, ki je 33 let (1902-1935) povezovala Trst in Poreč. Pred risanjem zgodovinskih motivov je vselej opravi temeljito raziskovalno delo in proučil stare fotografije, pisne vire in lokacije motivov, poiskal še vidne sledi in jih dokumentiral. Danes je po stari železniški progi Parenzana speljana kolesarska pot. Giuliu se je tako porodila ideja o izdelavi modelov lokomotive in vagonov iz kosov starih koles, ki jih je združil z električnim varjenjem. Ena od teh lokomotiv tip U-37 v merilu 1:4 je od leta 2016 postavljena kot spominsko obeležje v Luciji na lokaciji, kjer je bila nekoč železniška postaja, druga se od leta 2018 nahaja pred restavracijo “Stazione Parenzana” v Seči, tretja je od leta 2021 razstavljena na trasi Parenzane v Portorožu. Sestavil je tudi maketo piranskega tramvaja v merilu 1:5, ki je od leta 2022 razstavljena v Luciji ob modelu lokomotive. Iz železa je izdelal tudi več skulptur živali, ljudi in raznih predmetov.

Svoja dela je predstavlja na številnih samostojnih in skupinskih razstavah tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem in v Italiji. S fotografijami njegovih slik in modelov je likovno opremljenih tudi nekaj knjižnih izdaj. O lokalnih zgodovinskih zanimivostih, med drugim o piranskem tramvaju, s katerim se je vozil v šolo zadnja tri leta njegovega obstoja, o sečoveljskem rudniku, opekarni v Fiesi itd. je napisal več prispevkov za slovenske in italijanske tiskane ter spletne revije.

Za slikarska in kiparska dela je v okviru projekta Zlata paleta, ki ga vsako leto organizira Zveza likovnih društev Slovenije (ZDLS), prejel več nagrad in priznanj (zlato in srebrno paleto za kiparstvo, srebrno in bronasto paleto za slikarstvo) in 10 certifikatov za kakovost.

Devet let je bil član etnografske skupine Solinarska družina (La Famea dei salineri), ki od leta 2004 deluje pri Skupnosti Italijanov “Giuseppe Tartini”  Piran z namenom predstavitve solinarskih običajev.

Leta 2019 je za svoj doprinos k ohranjanju lokalne in istrske zgodovinsko-kulturne dediščine in tradicije prejel Zlati grb Občine Piran, najvišje občinsko priznanje.

Premi

Zlati grb Občine Piran, 2019

Fonti e letteratura

Ustni vir: Giulio Ruzzier, 2021
10° concorso della Mailing List Histria. Trieste : CDM – Centro di documentazione multimediale della cultura giuliana, istriana, fiumana e dalmata, 2013.
Katunar, G. Il tram di Pirano rivive nel plastico di Giulio Ruzzier. La Voce del popolo, 2017, 73, št. 121, str. 20.
Katunar, G. Stemma d’oro municipale conferito a Giulio Ruzzier. La Voce del popolo, 2019, 75, št. 238, str. 15.
Masi, F. Istria, storie oltre i confini. Portogruaro : Ediciclo, 2020. (Altri viaggi ; 26)
Mužič, J. Spominsko obeležje na mestu nekdanje postaje Parenzna. Istra, 2016, 8,  št. 11, str. 4.
Pucer, A., G. Ruzzier: 100 let piranskega tramvaja = 100 anni del tram di Pirano. Koper : Pokrajinski arhiv ; Pirano : Comunita autogestita della nazionalita italiana, 2012.
Ruzzier, G. La Parenzana : [mostra di dipinti, Auditorio di Portorose, marzo 2012]. Pirano : Comunita autogestita della nazionalita italiana, 2012.
Ruzzier, G. La Parenzana : [mostra di dipinti nella Caserma del Parco naturale delle saline di Sicciole – Lera, marzo 2011]. Pirano : Comunita autogestita della nazionalità italiana, 2011.
Todorović, S. Šavrinsko in istrskobeneško besedje na Piranskem. Koper : Libris, 2015.

 

 

 

 

 

Autore/autrice della voce: Ksenija Petaros Kmetec, Mestna knjižnica Piran Biblioteca civica Pirano
Data del primo inserimento: 22. 12. 2021 | Ultima modifica: 30. 12. 2025
Ksenija Petaros Kmetec. Giulio RUZZIER. (1940-2022). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 6. 6. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/giulio-ruzzier/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 13. 3. 2019

Danijel CEP

4. August 1966–20. August 2015
Odraščal je v Hrvatinih, zadnjih šest let pa z družino živi v Ferrarski ulici v Kopru. Osnovno šolo je obiskoval na osnovni šoli Janka Premrla Vojk...
Data di inserimento: 15. 12. 2019

Gojmir JUŽNIČ

23. November 1918–18. February 2005
Pretežni del svoje dejavnosti je posvetil fiziologiji, znanosti in stroki ter vzgojil številne generacije slovenskihz dravnikov.
Data di inserimento: 2. 4. 2020

Andrej SKOPEC

19. November 1802–14. October 1887