Franjo LOVŠIN

R. 4. mar. 1863 v Ribnici (oče Evgena L.), u. 7. sept. 1931 v Ljubljani. Kot mlad učitelj je prišel v Vinico, kjer je bil imenovan za šolskega upravitelja. L. 1890 je v Vinici ustanovil Narodno čitalnico, l. 1895 podružnico Kmetijske družbe in Posojilnico, l. 1898 Gasilsko društvo in l. 1912 Telovadno društvo Sokol. Veliko je potoval po okoliških vaseh in zbiral etnološko gradivo (stare noše, vezenine, si zapisoval šege in navade…). Njegovo literarno delo obsega mladinske pesmi, ki so izhajale v Vrtcu, Zvončku in Ljubljanskem zvonu. L. 1928 je izdal otroške pesmi Veseli pastirčki. Za razne šolske priložnosti je napisal več dramskih prizorov. L. 1930 je napisal spevoigro Desetnik in sirotica. Strokovne članke in podliste je objavljal tudi v Učiteljskem tovarišu. K literarnemu ustvarjanju ga je spodbujal Oton Župančič, ki je bil njegov mentor. Ko je l. 1888 Župančičeva rojstna hiša pogorela, jo je na novo pozidal in ji dal današnjo podobo. Dve leti po smrti je viniška občina na njegovi hiši odkrila spominsko ploščo.