Francka Beba JENČIČ

Mladost je preživela v Mengšu, v Kamniku je obiskovala gimnazijo, nato pa se je v Ljubljani vpisala na študij umetnostne zgodovine in zgodovine. Takoj po diplomi se je leta 1973 kot kustosinja za kulturno zgodovino zaposlila v Gorenjskem muzeju v Kranju, kjer je delala vse do upokojitve leta 2012.

Njeno področje v muzeju je bila kulturna zgodovina s posebnim poudarkom na Prešernovem spominskem muzeju v Kranju. V muzejsko delo jo je vpeljal njen predhodnik Črtomir Zorec. Vrsto let (od leta 1981 do leta 2010) je ob slovenskem kulturnem prazniku pripravljala razstave o Prešernovih nagrajencih, za 3. december pa v sodelovanju s Študijskim oddelkom Osrednje knjižnice Kranj literarno zgodovinske razstave o Prešernu, kulturno zgodovinske in likovne razstave. Na razstavah in prireditvah so se obiskovalci seznanili s Prešernovimi poezijami, prevodi poezij, z upodobitvami Prešerna in njegovih pesnitev, upodobitvami krajev, povezanih s Prešernom, s prešernoslovci, z Julijo Primic, dr. Janezom Bleiweisom, s Franom Saleškem Finžgarjem, z Matijo Čopom, s slovenskim filmom, z mnogimi slovenskimi slikarji, s kranjskimi vodnjaki, s stavbnim in pohištvenim okovjem …

Ob dvestoletnici Prešernovega rojstva in ob prenovi Prešernovega spominskega muzeja v Kranju je zasnovala tudi novo, sodobno muzejsko predstavitev, ki prikazuje življenje in delo dr. Franceta Prešerna. Vrsto let je opravljala tudi strokovno delo v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi, kjer je leta 1989 pripravila stalno muzejsko postavitev. Organizirala je prireditve, večere poezije in razstave v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi in tudi v Finžgarjevi rojstni hiši v Doslovčah.

Skoraj dvajset let je pripravljala likovne razstave ob mednarodnem dnevu žena, ki so bile vezane na takratno stalno zbirko Slovenka v revoluciji v Gorenjskem muzeju. Pripravila je spominsko sobo Simona Jenka v Kranju, spominsko sobo Franceta Prešerna v Vojašnici Stane Žagar Kranj, sodelovala je pri pripravi stalne postavitve o pesnici Josipini Urbančič Turnograjski v Domu starejših občanov v Preddvoru, v tovarni Titan v Kamniku pa je pripravila stalno muzejsko razstavo proizvodnega programa tovarne. Predmete kulturnozgodovinske zbirke je predstavljala na raznih občasnih razstavah. Nazadnje je sodelovala tudi pri pripravi nove stalne razstave v prenovljenem gradu Khislstein.

Svoje raziskovanje Prešerna in zbirke je predstavljala tudi v pisani besedi. Razstave je opremljala s katalogi, vodniki in zloženkami. Tako je pripravila več zloženk o Prešernovem spominskem muzeju, vodnik po muzeju, v publikacijah je predstavila posamezne muzejske zbirke, številne slikarje, ilustratorje in druge umetnike. Vrsto let je pisala gorenjsko likovno kroniko za revijo Sinteza, sodelovala je pri zbornikih, ki jih je izdajal muzej, bila je tudi v uredniškem odboru Kranjskega zbornika, za mladino je Prešerna predstavila na CD-ROMu, pri filmu Dr. France Prešeren, ki ga je posnel Videofon d.o.o. pa je bila soavtorica scenarija.