Ricerca avanzata
it
en hu it sl

Franc – Radko JERKIČ

JERKIČ Franc - Radko
Foto: Arhiv Tatjane Malec

Galleria fotografica

Nato:
15. September 1914, Dobravlje pri Ajdovščini
Morto:
24. October 2007, Šempeter pri Gorici
Professioni e attività:
Luoghi di attività:
Comune:
Biografia

Oče Franc je v prvi svetovni vojni padel v Karpatih, mati Francka Breščak je umrla takoj po njegovem rojstvu v špitalu v Trstu. Odraščal je v številni družini materinih bratov in sestrá, vzgajala sta ga ded Anton Breščak in babica Frančiška (Rešeta) Breščak s Planine pri Ajdovščini. Osnovno šolo je obiskoval v svoji rojstni hiši v Dobravljah, kjer so za časa fašizma naselili italijansko šolo. Frančeva narodna zavest je dediščina Breščakove družine, iz katere je izhajal. Ko je bil Franc star petnajst let, ga je k sebi v Milano vzela teta Tea Breščak, poročena s Cav. dr. Emanuelom Abbattistom (4.4.1885, Bitonto – 11.11.1952, Milano, pokopan v Dobravljah), zdravnikom in kirurgom in bivšim vojaškim zdravnikom, ki je zdravil tudi ranjene partizane v Dalmaciji. Ta je poskrbel, da je Franc končal študij medicine. Po končanem študiju je bil vpoklican v italijansko vojsko. Leta 1942/1943 se je boril kot italijanski vojak na francoski fronti skupaj Rajkom Veliščkom iz Kojskega (gl. sliko iz knjige prof. Albina Sirka življenje na nitki, 2003, prof. Albin Sirk). Ob kapitulaciji Italije so ga Nemci zajeli in ga deportirali najprej v koncentracijsko taborišče Rava Ruskaja (Przenysl) na Poljskem, nato pa v Mepen na Holandskem, kjer je delal v rudniku, kar je pustilo trajne posledice na njegovem zdravju. Hiša v Milanu, v kateri je živel pred vojno, je bila oktobra 1944 ob bombnem napadu porušena, dom v Dobravljah, kjer je preživljal otroška leta, pa so 23. septembra 1943 požgali Nemci. Po osvoboditvi leta 1945 se je iz taborišča zelo izčrpan vrnil k Breščakovi družini v Milano, kjer je leta 1949 opravil specializacijo kot internist ginekolog – porodničar.
Kot zdravnik je delal na Univerzitetni kliniki v Milanu vse do svojega 75 leta. Ob tem je veliko pomagal Slovencem po svetu, bil je osebni zdravnik mnogih slovenskih družin, ki so živele v Milanu, predstavnikov podjetij in drugih državljanov prejšnje skupne države, ki so potrebovali njegovo zdravniško pomoč. Številnim sodržavljanom je pomagal, da so jih sprejeli v milanske bolnišnice in klinike, kjer so jih zdravili znani specialisti. Po vojni je v Milanu zbiral zdravila in pošiljal donacije v svojo domovino. V Milanu je bil tudi predsednik Rdečega križa, organiziral je še številne druge humanitarne akcije za domovino in pomagal sonarodnjakom, ki so se po vojni vračali domov. Več kot 40 let je bil zdravnik osebja jugoslovanskega konzulata v Milanu, takoj po vojni pa tudi njegov prvi konzul. Za zasluge na področju humanitarne dejavnosti je prejel več visokih državnih odličij prejšnje skupne države.
Po smrti njegove tete Tee Breščakove se je kmalu potem preselil v Gorico, kjer je živel s svojo teto Ivo Breščakovo (1905-1991) in stricem zobozdravnikom dr. Robertom Breščakom (1913-2001), leta 1998 pa se je svojim stricem Robertom preselil v novo zgrajeno hišo v Dobravljah. Frančevo življenje in ostale člane Breščakove družine, ki so živeli kot izseljenci v Milanu, zaznamuje skrb za celotno družino in dobrodelnost. Tudi v domačem kraju sta s stricem R. Breščakom prispevala finančna sredstva za asfaltiranje ceste, postavitev pokopališkega zidu in pokopališke kapelice v Dobravljah in za obnovo dobravske in svetokriške cerkve. Na Frančevo življenje je usodno vplivalo tudi kulturno okolje družine v Milanu, v katerem je živel in se osebnostno oblikoval in sicer: Tea Breščak, slikarka in pesnica (1895 – 1973), Iva Breščak, publicistka in pisateljica, Antonija Breščak, pesnica (1989 -1965) in Stanko Breščak, publicist in pesnik (1911-1960) in drugi. Pri Breščakovi družini so se zbirali mnogi slovenski umetniki in razumniki, ki so s svojim kulturnim povezovanjem in delovanjem prispevali k ohranitvi slovenstva med izseljenci v Italiji.

Opere

Mnogi so se kot iskane osebe v času fašizma, še zlasti učitelji zatekli k Breščakovim in dobili zatočišče pri Frančevi družini, kot n.pr. tudi mednarodno uveljavljani grafik in slikar Lojze Špacal (1907-2000), ki je eno leto varno ustvarjal v družini pri Frančevi teti Tei Breščakovi. Iz družine Frančeve matere izhajajo Ema Starc (1901-1967), dramska igralka Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, Drame v Ljubljani in Slovenskega narodnega gledališča v Trstu, Drago Starc (1918-1984), lirski tenorist in operni pevec Beograjske opere in sestrična Tatjana Malec, pesnica. Prijateljeval je s prof. Albinom Sirkom, publicistom in pisateljem iz Gorice (1919-2013) in msgr. dr. Oskar Simčičem, ki je skrbel za duhovno oskrbo slovenskih izseljencev v Milanu.

Fonti e letteratura

Malec, T. Podobe primorske izseljenske družine,
Tatjana Malec, Slovenski izseljenski koledar, Združenje slovenska izseljenska matica, 2003
Malec, T. Intervju z dr. Francem Jerkičem. Revija za družboslovje in kulturo Primorska srečanja, štev. 239 – 294/2005, posvečena igralki Emi Starc)
Sirk, A. Življenje na nitki. Pridobljeno 23.2.2014 s spletne stranihttp://www.worldcat.org/title/zivljenje-na-nitki-prigode-trdozivega-brica-po-prvi-in-po-drugi-svetovni-vojni/oclc/446673530 Dobravlje.
Guzej Sabadin, C.. Dr. Franc Jerkič, zdravnik, dobrotnik in prijatelj se je poslovil po neverjetno bogatem življenju – Judovski svečnik mu je prinesel srečo. V Primorske novice, Sobota, 17. novembra 2007.

Autore/autrice della voce: Luana Malec, Knjižnica Koper
Data del primo inserimento: 24. 2. 2014 | Ultima modifica: 30. 12. 2025
Luana Malec. Franc – Radko JERKIČ. (1914-2007). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 9. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/franc-radko-jerkic/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 13. 1. 2020

Alojz KOSTWEIN

januar 1878–januar 1945
Alojz Kostwein velja za vzgojitelja in ustanovitelja ravenskih in hotuljskih godbenikov.
Data di inserimento: 11. 10. 2010

Viktor ZORMAN

15. February 1918–29. May 1945
Poezijo je začel pisati že kot srednješolec, kasneje pa se je uveljavil s prozo.
Data di inserimento: 29. 3. 2019

Tomaž BUDKOVIČ

24. March 1949–8. May 2014
Po rodu iz Bohinjske Bistrice je od zgodnje mladosti zahajal v hribe in zbiral gradivo, povezano s prvo svetovno vojno.