Kljub temu, da ni imel posebnih šol, se je Franc Miklavič uveljavil kot dober gospodar in delaven človek. Deloval je v kobariški hranilnici ter bil prisoten v političnem življenju Kobarida in goriške dežele. Dvakrat je bil izvoljen za kobariškega župana: leta 1903 in 1913.
Bil je aktiven v politiki. Na shodu Narodnonapredne stranke v Kobaridu je podprl Henrika Tumo in načela stranke, ki so bila zanj najtrdnejša podlaga za boljšo prihodnost. Leta 1907 je bil izvoljen v izvršni odbor Narodno napredne stranke za Goriško. Kot član stranke je neuspešno kandidiral na deželnih volitvah leta 1909. Štiri leta kasneje, leta 1913, je uspel s kandidaturo v razredu kmečkih občin in postal deželni poslanec v Gorici.
V krščanskosocialnem listu Novi čas je bil v času predvolilne kampanje za deželne volitve 1913 objavljen članek, v katerem je bil Miklavič grajan, ker naj bi izjavil, da ni Boga. Franc Miklavič je omenjen list tožil in s tožbo uspel.
Z izgovori, da ima močna slovanska čustva, da spada med pomembne slovenske voditelje in da ima močan vpliv med ljudmi, je italijanska okupacijska oblast Franca Miklaviča leta 1919 odstavila kot kobariškega župana.
Primorski slovenski biografski leksikon, 10. snopič, Gorica 1984