Eva SIMIČ

Bila je edina hči Janka Nifergala, geodeta iz Novega mesta, in Ide Nifergal, roj. Faleskini, ki se je po zgodnji izgubi moža s tedaj dveletno hčerjo sama težko prebijala skozi življenje. Osnovno šolo je obiskovala v Šmihelu pri Novem mestu pri šolskih sestrah De notre Dame in se leta 1945 vpisala v novomeško gimnazijo. Po maturi leta 1953 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študirala angleščino in slovenščino ter leta 1959 diplomirala. Kot učiteljica angleškega jezika je službovala na gimnaziji v Novem mestu od nastopa službe leta 1959 do upokojitve leta 1990.  Bila prva Novomeščanka, ki je v domačem kraju poučevala angleščino, kajti dotlej so učiteljice angleškega jezika, ki jih je bilo malo, prihajale v Novo mesto iz Ljubljane.

Ob učiteljskem poklicu se je veliko posvečala ljubiteljski gledališki dejavnosti v Novem mestu. Na odru je nastopala že v osnovni šoli, nadaljevala v gimnaziji, po končanem študiju pa je bila med letoma 1959–1963 kot amaterska igralka članica novomeške igralske skupine Dušan Jereb. Tudi sama je režirala številne igre, ki so jih pripravljali dijaki novomeške gimnazije in z njimi gostovali po bližnjih krajih. S svojim delovanjem je veliko prispevala k živahnemu kulturnemu utripu na gimnaziji vse do upokojitve leta 1990 – pripravljala je šolske proslave ter bila dolgoletna mentorica recitacijskega krožka.

Eva Simič se je močno zavzemala tudi za ohranitev vrednot in kakovosti življenja v rodnem Novem mestu. Leta 2016 je postala častna članica Društva Novo mesto, ustanovljenega leta 1993, kjer ni bila le pobudnica ustanovitve društva, temveč tudi njegova dolgoletna tajnica, kronistka in članica nadzornega odbora.

Leta 1963 se je poročila z Miranom Simičem, s katerim sta imela sina Mitjo.