Ernest PETRIČ

Leta 1955 je maturiral z odliko na gimnaziji v Kranju. Diplomiral je leta 1960 z univerzitetno Prešernovo nagrado na Pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1965 pa doktoriral iz pravnih znanosti. Po prvi zaposlitvi na Inštitutu za narodnostna vprašanja je bil najprej docent in izredni profesor nato pa redni profesor za mednarodno pravo in mednarodne odnose na sedanji Fakulteti za družbene vede. Na tej fakulteti je bil direktor raziskovalnega inštituta, prodekan in dekan (1986-1988). Občasno je predaval tudi na Pravni fakulteti v Ljubljani in kot gost na številnih tujih uglednih univerzah. Tri leta (1983-1986) je bil profesor mednarodnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Addis Abebi.
Dodatno se je izobraževal na Pravni fakulteti Univerze na Dunaju (zlasti prof. A. Verdross in prof. S. Verosta), na Max Plank Institutu za javno in mednarodno pravo v Heidelbergu, na Haaški akademiji za mednarodno pravo ter na Institutu za mednarodno pravo v Solunu. Bil je in je še član številnih mednarodnih združenj, zlasti ILA (International Law Assotiation), IPSA (International Political Science Assotiation) ter Jugoslovenskega in sedaj Slovenskega društva za mednarodno pravo. Je član ILC (International Law Commission), v kateri je iz celotnega sveta izvoljenih le 35 članov, ki predstavljajo različne pravne sisteme.
V letih 1967-1972 je bil član takratne slovenske vlade (Izvršni svet), odgovoren za probleme znanosti in tehnologije. Istočasno je bil poslanec (Kranj in Tržič) v takratni skupščini. Skupaj z županom Gorenjske je kot član vlade (Izvršni svet – predsednik Stane Kavčič) prispeval k obnovi skakalnice v Planici (1969). Bil je pokrovitelj Pokala Vitranc, motokrosa v Tržiču.
Po letu 1989 je bil veleposlanik v Indiji, ZDA in Avstriji ter nerezidenčni veleposlanik v Nepalu, Mehiki in Braziliji. Bil je stalni predstavnik/veleposlanik pri OZN (New York) in IAEA, UNIDO, CTBTO, ODC in OVSE (Dunaj). V času od 1997 – 2000 je bil državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, v letu 2006 in 2007 je predsedoval Svetu guvernerjev IAEA (Mednarodne agencije za atomsko energijo). Tudi v času diplomatske službe se je ukvarjal s pomembnimi mednarodnimi vprašanji, kot je nasledstvo po bivši državi v mednarodnih organizacijah in pogodbah, mejna vprašanja, problematika človekovih in manjšinskih pravic.
Objavil je številne članke in razprave v domačih in tujih strokovnih publikacijah in štiri knjige, od tega tri s področja mednarodnega prava (Mednarodno pravno varstvo manjšin, Pravica narodov do samoodločbe, Pravni status slovenske manjšine v Italiji). Sodeloval je s prispevki na številnih konferencah in posvetovanjih. Še vedno občasno predava mednarodno pravo na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici ter na Fakulteti za evropske in državne študije.
Funkcijo ustavnega sodnika je nastopil 25. aprila 2008. Sodnice in sodniki ustavnega sodišča so na seji 7.10.2010 s tajnim glasovanjem za novega predsednika ustavnega sodišča izvolili ustavnega sodnika Ernesta Petriča. Funkcijo bo nastopil 11. novembra, ko se bo iztekel mandat sedanjemu predsedniku Jožetu Tratniku.
Leta 2005 mu je bil podeljen zlati red za zasluge Republike Slovenije.
Zadnja leta živi na Bledu na Gorenjskem.