Emerik BERNARD

Rojen v Celju, obiskoval v mestu osnovno in nato trgovsko šolo, vendar ni dolgo opravljal svojega poklica, saj ga je zanimanje za likovno področje vse bolj vleklo v umetniške sfere. Leta 1956 se je zato odpravil v Ljubljano na Srednjo šolo za oblikovanje, po uspešnem zaključku pa je nadaljeval še na Akademiji za likovno umetnost. Leta 1965 je diplomiral in 1968 dokončal še specialko za slikarstvo pri Gabrijelu Stupici.

Sprva je delal kot samostojni umetnik, leta 1985 pa je bil izvoljen za docenta na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, leta 1990 za izrednega in leta 1995 za rednega profesorja. Veliko je razstavljal doma in v tujini ter prejel mnogo priznanj.

Kot navaja sam, so bili za njegovo likovno usmeritev pomembni prijatelji (Andrej Komel in Jure Sadar), kasneje pa Borivoj Wudler, pisatelj, dramatik in slikar, ki mu je odpiral obzorja in ga seznanjal z modernimi tokovi. V 70. letih je z ženo, prav tako slikarko (Mileno Usenik), odšel v Istro in tam sta njegova dela zaznamovala posebna svetloba in barva. Sprva je sledil Cezannu, vendar je kmalu opustil posnemajočo funkcijo slikarstva in začel gojiti avtonomno, čisto svojo refleksivno strukturo.
Njegova prva ustvarjalna obdobja so zajemala različne kolažne in asemblažne tehnike; stroka je te slike primerjala po kompoziciji in uporabljenih gradivih z novim realizmom (n. pr. Naplavina, 1974). Po letu 1980 so nastajali istrski motivi (Istrska skalinata, 1981), ki jih je nato nadaljeval s kolaži. Likovni kritik Tomaž Brejc je zapisal: »V njih zasledimo malone etnografsko fantazijo z namigi na glagolske napise, na ploskovitost in zadržan, vendar zgoščen kolorit gotskih fresk, na življenje v odmaknjenih vaseh (Istrsko pregrinjalo, 1984; Istrski palimpsest, 1985).«

Med pomembnejše domače razstave šteje sam celjsko leta 1976 (Likovni salon), sledile pa so razstave v Ljubljani, Kopru, Beogradu, Skopju, reki, v Gradcu, Madridu, Helsinkih, Ferrari, Benetkah, Sao Paolu itd.

Leta 1987 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1998 Prešernovo nagrado, leta 2001 je postal najprej izredni, leta 2007 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Živel in ustvarjal je v Logatcu.