Eduard SALESIN

Kipar, mojster otroških portretov, doprsnih kipov in javnih spomenikov se je rodil v številčni proletarsko-rudarski družini. Po končani osnovni šoli je šel v uk. V slikarski obrtni delavnici mojstra Japlja in Švaglja se je do 1927 naučil prvih slikarskih veščin. Do leta 1933 je delal kot pomočnik pri mojstru Švaglju. Leta 1930 se je vpisal na obrtno šolo in takratno umetniško šolo Probuda v Ljubljani. Tu so bili njegovi učitelji znani umetniki Gojmir Anton Kos, France Kralj, Mirko Šubic, France Berneker itd. Tri leta kasneje je bil sprejet na Umetniško akademijo v Zagrebu, kjer je nadaljeval študij kipartsva. Tu so mu predavali Ivan Meštrović, Franjo Kršinić, Robert Frangeš in drugi. Akademijo je leta 1937 končal z odličnim uspehom.

Po končanem študiju je s skromno štipendijo Dravske banovine odpotoval za eno leto v Rim na specializacijo v kiparstvu in restavratorstvu. Pri tedanjih oblasteh je bil nepriljubljen, zato so ga po vrnitvi iz Rima poslali kot učitelja na hercegovsko gimnazijo v Trebinju. Tu je ustvaril kar nekaj del, vendar so vsa izgubljena. Kljub prošnjam se ni smel vrniti v Slovenijo. Šele leta 1945 je prišel v Žalec. Po vojni je bil eno leto samostojni umetnik, kipar in restavrator v Celju. Težke razmere so ga prisilile, da je leta 1946 sprejel službo učitelja risanja na bivši državni gimnaziji v Celju, leto kasneje pa na nižji gimnaziji v Žalcu. Tu je poučeval vse do svoje upokojitve leta 1972. Hkrati je poučeval tudi na šolah v Grižah, Šempetru in Vranskem. Šele leta 1959 je prejel odločbo o priznanju akademske izobrazbe.

Pred vojno je bil Eduard Salesin eden najbolj obetavnih kiparjev. Kritiki so ga hvalili predvsem kot mojstra otroškega portreta. Že leta 1938 se je uspešno predstavil na razstavi v času celjskega kulturnega tedna. Leta 1940 je postal izredni član društva slovenskih likovnih umetnikov. Leto kasneje pa je bil izbran za člansko razstavo v Budimpešti.

Salesinova dela so povsod po Sloveniji, največ pa jih je v žalski občini, Preboldu in na Vranskem. Na zadružnih domovih je naredil vrsto grafitov in fresk. Delal je predvsem v marmorju, bronu, lesu in mavcu. Njegovo največje restavratorsko delo iz let 1947-1949 so obnovitvena dela na gradu Štatenberg, ob tem pa še obnova baročnih kamnitih figur v Novem Celju. Med večja naročila sodijo tudi portreti narodnih herojev in umetnikov (Risto Savin, Fran Levstik, Marija Goršič, …) ter osnutek za spomenik »štangarja« v Žalcu.

Za svoje dolgoletno delo je leta 1977 prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo.