Ricerca avanzata
it
en hu it sl

Dušan OBRADINOVIĆ – Obra

Portret - Dušan OBRADINOVIĆ
Dušan Obradinović – Obra

Galleria fotografica

Nato:
13. February 1967, Novo mesto
Professioni e attività:
Luoghi di attività:
Comune:
Lessico:
Biografia

Rodil se je Milanu Obradinoviću, učitelju glasbe in trobil, ter Frančiški Obradinović, ki je sina že v otroštvu spodbujala na njegovi glasbeni poti. Obiskoval je Osnovno šolo Grm v Novem mestu, kjer je končal tudi srednjo strojno šolo. Od leta 1987 je zaposlen v Dolenjskem muzeju Novo mesto.

V osnovni šoli se je učil klavir in zaključil nižjo glasbeno šolo za trobento. V srednješolskih letih je kot samouk osvojil bobnanje ter se kot bobnar pridružil glasbeni skupini Bacili, prvi punkovski zasedbi na Dolenjskem. Z Bacili je imel nekaj odmevnih koncertov, leta 1983 so nastopili na festivalu Novi rock v Križankah ter na drugem Rock Otočcu. Skupina uradno ni nikoli razpadla, po smrti vokalista Zdeneta Bošnjaka (Zdene Kockar) pa se za uradni izid albuma z avtorsko glasbo niso odločili.

Dušan Obradinović je sodeloval s s številnimi slovenskimi glasbeniki in v naslednjih glasbenih skupinah: Strip, Pandan, Drevored, Goga Band, Lost Californians, Zdene Kockar in Jagodni izbor, Shyam, Mercedez Band ter bil ustanovni član ene izmed bolj prepoznavnih slovenskih rock skupin, Dan D, ki je svojo pot po tridesetih letih delovanja sklenila z zadnjim koncertom na silvestrovo leta 2025 na Glavnem trgu v Novem mestu.

Kot član skupine Dan D je imel okoli devetsto nastopov, od katerih izstopajo nastop s simfoničnim orkestrom RTV v Križankah, prvi nastop grajske turneje Tiho na železniški postaji v Ljubljani, nastop na Beerfestu v Srbiji, nastop na festivalu Exit v Srbiji, nastop na Reki in nastop v Zagrebu.

Opere

Kot bobnar je sodeloval pri albumih:
Bela ptica, 1993 (Mercedes Band)
Igra, 1997 (Dan D)
Ko hodiš nad oblaki, 1999 (Dan D)
Novo mesto glasbe 1977–1997: antologija novomeškega rocka in popa, 2000 (Več zasedb)
Ljubil sem in ljubil bom, 2000 (Marjan Novina)
Katere barve je tvoj dan?, 2004 (Dan D)
To be free, 2007 (Tadej & Playfulness)
Ure letenja za ekstravagantne ptice, 2009 (Dan D)
Skriti sij ljudi, 2010 (Shyam)
Dan 202, 2011 (Dan D, skupaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija)
Poleno, 2012 (Dan D, omejena izdaja na kaseti)
Stratosfera, 2012 (Jernej Zoran)
Tiho, 2013 (Dan D)
DNA D, 2015 (Dan D)
Milo za drago, 2018 (Dan D)
Knjiga pohval in pritožb, 2019 (Dan D)
Lepo in toplo nam je tukaj, 2022 (Tomaž Zorko – Zore s soustvarjalci)
Rabim človeka, 2025 (Dan D)

Premi

Kot član skupine Dan D je bil prejemnik številnih nagrad:
SRF nagrada glasbenih urednikov za album leta (Katere barve je tvoj dan?), 2004
nagrad glasbenih urednikov za skupino leta, 2004
SRF za najboljšo rock skladbo leta 2005 – “Počasi”, 2006
nagrada glasbenih urednikvo za skupino leta, 2006
nagrada SRF (Slovenskega radijskega festivala) za Pesem leta (Počasi), 2006
zlata piščal za album leta 2015 – Dna D, 2016
zlata piščal za album leta 2015 – Dna D,  2016
zlata piščal za najboljšega izvajalca, 2020
zlata piščal za najboljši album Knjiga pohval in pritožb, 2020

Fonti e letteratura

Osebni podatki: Dušan Obradinović – Obra, december 2025
Osebni podatki: Boštjan Grubar, december 2025

Autore/autrice della voce: Doris Bubnjić, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Data del primo inserimento: 7. 1. 2026 | Ultima modifica: 8. 1. 2026
Doris Bubnjić. Dušan OBRADINOVIĆ – Obra. (1967-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 7. 11. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/dusan-obradinovic-obra/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 15. 12. 2019

Gvidon FAJDIGA

28. March 1911
Zasnoval je tehnologijo intenzivnega pašno-košnega izkoriščanja travnikov ter ureditev sodobnih čredinskih pašnikov.
Data di inserimento: 8. 2. 2015

Anton RUTAR

29. May 1886–3. August 1983
Oče Ivan je bil kmet, mati se je imenovala Marija Kanalec. Osnovno šolo je obiskoval v Drežnici, gimnazijo in bogoslovje pa v Gorici. V duhovnika j...
Data di inserimento: 18. 11. 2021

Pavla TROGAR

Mati športa v Mozirju, ki je bila pojem za telesno kulturo tudi v Sloveniji in Jugoslaviji.