Bil je publicist, pisatelj in urednik. Po gimnaziji v Mariboru in Ljubljani se je vpisal na medicinsko fakulteto, a je moral študij zaradi vojne opustiti. V NOB je sodeloval od 1941 do 1944 na Koroškem. Tu je ostal do leta 1948, ko se je vpisal na slavistiko in primerjalno književnost. Druškovič je bil strokovnjak za narodnostno manjšinsko problematiko in je bil 1959-1974 ravnatelj Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Objavil je več znanstvenih razprav in je sodil med najboljše poznavalce literarnega dela Prežihovega Voranca. Leta 1962 do 1983 je uredil njegovo Zbrano delo in bil urednik Naših razgledov. Po upokojitvi je živel v Ljubljani. Kot pisatelj je gojil predvsem kratke oblike: novele, črtice, krokije. V njih je upodabljal Koroško v času vojne, pa tudi sodobnost.
pripov. proza:
- Zibelka (1953),
- In minila so leta (1954),
- Zato (1957), Krokiji (1964),
- Pomnjenje (1970),
- Telemahova iskanja in drugi krokiji (1979),
- Odrinjeni (1983).
publicistično delo:
- Prežihov Voranc v besedi in sliki (1983),
- Prežihov Voranc, pisatelj in politik (2005).
- Slovenska književnost. Ljubljana, 1996 str. 14.
- Bajt Drago: Slovenski kdo je kdo. Ljubljana, 1999 str. 19.
- Odsevanja, 2000, št. 39/49, str. 40-42.
- Koroški fužinar, 2000, št. 2, str. 22-23.
