Drago MEDVED

III. osnovno šolo je obiskoval v Celju, Šolski center tiska in papirja v Ljubljani in nato zaključil Višjo upravno šolo v Ljubljani.

Delati je začel leta 1966 kot stavec v Celjskem tisku (kasneje Cetisu) in po treh letih postal tehnolog grafične priprave v podjetju. Leta 1971 je postal tehnični urednik pri celjskem časopisu Novi tednik, to delo opravljal do leta 1978, potem pa delal do leta 1982 kot odgovorni urednik časopisa. V letih 1982 in 1988 je bil predsednik Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL) v Celju, od 1988 do 1992 novinar in komentator kulturne redakcije dnevnika Delo, krajši čas delal pri podjetju Fit-media v Celju, postal samostojni novinar in leta 2000 samostojni podjetnik, ki se je ukvarjal z založništvom in svetovanjem.

Že začetek njegove delovne dobe je zaznamoval interes za širše kulturno in družbeno dogajanje, ki ga je kmalu potegnil iz proizvodnega procesa. Njegova prva literarna objava je izšla leta 1966 v reviji Mlada pota, najdemo ga med ustanovitelji celjske literarne revije Obrazi (prvih šest let je bil tudi njen urednik), leta 1971 je bil med ustanovitelji Tedna domačega filma v Celju in deset let delal kot podpredsednik organizacijskega odbora ter opravljal v okviru festivala še druge funkcije. Bil je urednik za literaturo pri reviji Znamenje.

Njegovo uredniško delo pri Novem tedniku ga je zbližalo tudi z radijskim medijem. Bil je urednik številnih kulturnih oddaj (Kulturni mozaik, literarne oddaje itd.), širina pa zaznamuje tudi njegovo kasnejše delo pri SZDL. Kot novinar je objavljal v številnih dnevnikih in tudi revijah (Delo, Naša žena, Viva, Večer, Pet zvezdic, Vino, Sad), ustvarjalsko pa se je razmahnil zlasti v obdobju samostojnega dela – kot svobodni novinar in kasneje podjetnik – samostojni kulturni delavec in založnik.

Bogata je tudi njegova publicistična in uredniška dejavnost. Ukvarjal se je z oblikovanjem in slikanjem, omeniti pa velja tudi njegove filmske scenarije (deset scenarijev za film Resnice o vinu ter scenarij in realizacija dokumentarnega filma o znanem slovenskem enologu Zvonimirju Simčiču).

Zaradi dobrega poznavanja slovenske kulturne, družabne in enološke tradicije je uspel ne le kot avtor številnih del s tega področja, ampak tudi kot predavatelj, moderator razgovorov in organizator številnih prestižnih dogodkov.

Postal je vitez Evropskega reda vitezov vina (Ordo equestris vini Europae), vitez slovenske dvanajstije Reda sv. Fortunata ter brat Reda sv. Jurija – Evropskega reda hiše Habsburg-Lothringen.

Umrl je na svojem domu v Novi Cerkvi in bil pokopan na Mestnem pokopališču Celje.