Bruno SCHER

Otroštvo je preživel v Kopru in pričel nogometno kariero kot vezni igralec v “Capodistriani”. Nato je igral na italijanskem prvenstvu s Triestino, Lucchesejem, Barijem. V italijanski ligi “Serie A” je debitiral pri 25 letih, in sicer 19. februarja 1933 v Milanu (Milan – Bari, 2 : 0). Po devetih nastopih in dveh golih je zgledalo, da se Scheru odpirajo vrata v pomembni milanski ekipi “Ambrosiani Inter” in govorilo se je, da bo igral v nogometni reprezentanci Italije. Scher ni skrival privrženosti komunistični ideologiji in se je po zavrnitvi prisilne italijanizacije priimka v Scheri (priimku so hoteli dodati črko “i”) znašel v tretji ligi “Serie C”.

Med letoma 1933 in 1938 je igral za ekipo “Lucchese”, ki je bila zaupana madžarskemu trenerju Ernu Erbsteinu. Slednji je bil v povojnem času zelo znan, saj je ustanovil in postavil ekipo “Veliki Torino”. Znani trener je v manj kot treh letih pripeljal “Lucchese” iz tretje v prvo ligo, kar je popolna zgodba o uspehu. Scher je veljal za enega najboljših članov te ekipe s 124 nastopi in kar 23 goli. Ponovna zavrnitev italijanizacije priimka v Scheri ga je še dodatno spravila v težave pri fašistični stranki. Leta 1938/1939 se je moral ponovno vrniti v italijansko tretjo ligo; najprej v “Pieris” in potem v “Juventus Siderno”, nato pa v domačo izolsko Ampeleo.

Pred začetkom vojne je Scher začel trenirati v Sidernu. V povojnem času je do leta 1950 vodil “Auroro Capodistria” v turnirjih UCEF (Zveza krožkov za telesno vzgojo). Leta 1957 ga je vratar Aldo Oliveri, njegov soigralec in svetovni prvak z nogometno reprezentanco Italije leta 1938, povabil, da postane neuradni drugi trener Triestine. Po odhodu Olivierija iz Trsta je Scher zavrnil ponudbo, da bi ga nasledil. Leta 1978 je umrl v Miljah.