BRECKERFELD , plemiška rodbina

Domnevno naj bi izhajali iz Porenja. Začetnik rodbine na Kranjskem je bil Konrad Adam Breckerfeld (1610–1665), rojen v Jülichu v Westfaliji kot edini sin pripadnika cesarske pehote Petra Breckerfelda in Elizabete, rojene von Bachars und Hecht. Študiral je medicino, na Kranjsko pa naj bi prišel verjetno na pobudo deželnih stanov okoli leta 1630. Po poroki s Felicito Gnedič s Turna pri Radečah je pridobil posestvi Rekštanj in Impoljca pri Boštanju ob Savi, kjer je v naselju Arto zgradil dvorec Impoljca. Leta 1640 je postal mestni zdravnik v Novem mestu, leta 1643 pa v Zagrebu. Leta 1661 je pridobil plemiški naziv.

Prav tako je v Novem mestu kot zdravnik deloval njegov sin Konrad Adam Breckerfeld, ki je leta 1698 dvorec Impoljca zamenjal za Mordaxov Stari grad pri Otočcu. Po poroki s hčerko ljubljanskega zdravnika Marijo Ano Coppini je utrdil položaj med novim plemstvom in izobraženstvom na Kranjskem. Dva izmed njunih osmih otrok sta bila jezuit in astronom Franc Breckerfeld in Janez Žiga Breckerfeld, ki je očeta nasledil na Starem gradu, kjer je ustvaril večjo zbirko slik priznanih slikarjev. Tudi on se je šolal za zdravnika, a se je sčasoma povsem posvetil politiki. Bil je zelo izobražen državni uradnik in namestnik deželnega glavarja. Njegovi rokopisi obravnavajo Kranjsko z gospodarsko upravnega, pravnega in genealoškega vidika. Njegov sin in naslednik je bil leksikograf in topograf Franc Anton Breckerfeld, ki je odraščal v kulturnem ozračju domače knjižnice z večjo zbirko naravoslovnih, medicinskih, gospodarskih, pravnih, leposlovnih in drugih del. Bil je vnet zbiralec ljudskega blaga. Zanimal se je za preteklost domačih krajev, kar ga je približalo preprostemu ljudstvu. Kot praktičen gospodarstvenik je razumel vsakdanje potrebe domačega gospodarstva in si prizadeval za njegovo izboljšanje.

Po smrti Franca Antona je lastništvo polovice Starega gradu prešlo na njegovega blaznega sina Adolfa pl. Breckerfelda, zadnjega moškega potomca rodbine, ki je na Starem gradu živel do smrti leta 1841. Drugo polovico pa je podedovala hčerka Izabela, poročena s Francem Ksaverjem Langerjem pl. Podgoro, lastnikom graščine Poganci pri Novem mestu. Izabela je osrednji lik zgodovinskega romana Upor pisateljice Ilke Vašte. V času francoske okupacije naj bi po zaslugi odličnega znanja francoščine Novo mesto rešila pred požarom, ki ga je hotel zanetiti francoski general zaradi nenehnih uporov ljudstva. Po Izabelini smrti leta 1811 je njen delež Starega gradu podedovala hčerka Florentina Langer.

Rodbinska grobnica Breckerfeldov se nahaja v frančiškanskem samostanu v Novem mestu.