Borut BERGANT

Rojen materi Anici (rojeni Perko) in očetu Janezu. Po srednji poklicni izobrazbi kovinarske smeri se je izučil za strojnega ključavničarja (1972), nato pa nadaljeval študij na Pedagoški akademiji v Mariboru. Zaposlitev je dobil na osnovni šoli v Tržiču, kot učitelj telesne vzgoje.

V alpinizem je vstopil leta 1970 kot član Alpinističnega odseka Tržič. V dveh desetletjih je opravil več kot štiristopetdeset vzponov in postal prvi alpinist iz nekdanje Jugoslavije, ki je preplezal vse tri velike probleme Alp: Eiger, Matterhorn in Grandes Jorasses. Na odprave se je prvič podal leta 1975 na Kavkaz. Sledili so Gašerbrum I leta 1977, Everest leta 1979, kjer je dosegel osem tisoč metrov, Lotse leta 1981, Anapurna leta 1983 in Jalung Kang leta 1985, kjer je ob sestopu tragično izgubil življenje.

Iz ZDA sta leta 1978 skupaj z Iztokom Tomazinom v slovenski prostor prinesla idejo prostega plezanja. Na povabilo American Alpine Cluba sta več kot štirideset dni plezala z najboljšimi ameriškimi prostimi plezalci v Wyomingu, Coloradu in Južni Dakoti. Opravila sta šestintrideset zahtevnih vzponov, tudi šest prvenstvenih, in kot prva Slovenca prosto preplezala smeri sedme in osme stopnje.

Leta 1985 je PZS organizirala himalajsko odpravo na Jalung Kang (8505 m), zahodni vrh Kangčendzenge. Moštvo so sestavljali: Tone Škarja (vodja), Filip Bence, Borut Bergant, Tomo Česen, Janko Humar, Tomaž Jamnik, Janez Jeglič, Silvo Karo, Franček Knez, Pavle Kozjek, Marjan Kregar, Peter Podgornik, Slavko Svetičič, Damijan Meško, Braco Zavrnik. Na vrh sta 22. aprila po prvenstveni smeri priplezala Tomo Česen in Borut Bergant, ki je plezal brez dodatnega kisika. To je bil prvi pristop na vrh s severa. Bergant se je pri sestopu ponesrečil in postal tretja slovenska smrtna žrtev v Himalaji za Dragom Bregarjem (Gašerbrum 1, 1977) in Nejcem Zaplotnikom (Manaslu, 1983).