Benedetto LONZA

Diplomiral je iz književnosti in pedagogike v Torinu, poučeval zgodovino in filozofijo na gimnaziji Carlo Combi v Kopru (današnja gimnazija Gian Rinaldo Carli) do leta 1952, hkrati opravljal službo kustosa v Muzeju in bil direktor Mestne knjižnice (Biblioteca Comunale), od smrti Francesca Majerja (1939) pa vse do njenega prenehanja leta 1952. Lonza je kot direktor knjižnice v vojnih in povojnih letih sprejemal pomembne odločitve in se mu v zvezi s temi očita, da je Koper pod njegovim vodstvom verjetno za vedno izgubil svoje najdragocenejše knjige. Toda ne gre spregledati, da je Ministrstvo za izobraževanje (Ministero all’Educazione Nazionale) leta 1944 naročilo umik najdragocenejšega knjižnega in arhivskega gradiva na varno v notranjost Kraljevine Italije, kmalu zatem, ko so bila bombardirana nekatera istrska mesta. V Kopru je seznam gradiva za evakuacijo, njegovo namestitev v zaboje in popis opravil ravno Lonza.
V letih 1948-51 se je povojno politično dogajanje odražalo tudi v Mestni knjižnici. V Kopru se je začel “politični proces protišpijonski skupini”, v katerega so bili vmešani tudi profesorji na italijanski gimnaziji C. Combi. Med temi je bil tudi Lonza, ki je dne 15. februarja 1952 prebegnil v Trst in se ni več vrnil v takratno Cono B Svobodnega tržaškega ozemlja (STO).

V Trstu je še naprej poučeval in opravljal pomembne naloge v Nadzorništvu za spomeniško varstvo v Čedadu (Sovrintendenza alle Belle Arti a Cividale). Raziskoval je utrdbe in kaštelirje na območju Trsta ter opravil številna izkopavanja. Leta 1970 je ustanovil, skupaj z nekaterimi prijatelji, Društvo za prazgodovino in zgodnjo zgodovino (Società di Preistoria e Protostoria).
Po njem je tudi poimenovana jama na Tržaškem Krasu.