Ricerca avanzata
it
en hu it sl

Bela HORVAT

HORVAT, Bela
HORVAT, Bela

Galleria fotografica

Nato:
24. April 1902, Beltinci
Morto:
4. July 1981, Muska Sobota
Professioni e attività:
Luoghi di attività:
Comune:
Lessico:
Biografia

Osnovno šolo je končal v rojstnem kraju, nato pa je obiskoval gimnazijo v Csíkszerdi na Erdeljskem v današnji Romuniji. Po prvi svetovni vojni je končal učiteljsko šolo v Mariboru, nato je služboval v Kostrivnici pri Rogaški Slatini, v Domanjševcih, na Pertoči in v Pincah. Postal je šolski upravitelj v Krogu pri Murski Soboti in bil tam skupaj z ženo zaposlen do leta 1941. V tem obdobju je zbiral ljudsko izročilo, ki je bilo leta 1939 izdano v knjižni obliki.
Med letoma 1946 in 1950 je postal referent za šolstvo in ljudsko prosveto na občini v Murski Soboti. Bil je šef okrajnega prosvetnega nadzora in prvi ravnatelj Pedagoškega zavoda v Murski Soboti. Sodeloval je pri ustanovitvi učiteljišča, glasbene šole, muzeja in študijske knjižnice v Murski Soboti.
Posebej je bil angažiran pri organiziranju dvojezičnega šolstva v soboškem in lendavskem okraju. Za te šole je po vzoru madžarskih priredil in sestavil prvo dvojezično berilo, kasneje pa še pet učbenikov. Posebej je skrbel za učbenike in priročnike, namenjene porabskim učencem in učiteljem na Madžarskem. V sedemdesetih letih sta skupaj z Miroslavom Kokoljem izdala knjigo z naslovom Prekmursko šolstvo od začetka reformacije do zloma nacizma. Bela Horvat je imel velik delež pri izdaji knjig, saj je s prevajanjem madžarskih virov pomagal osvetliti šolsko politiko v Prekmurju na nekdanjem Ogrskem. Zaradi zaslug pri šolskem in pedagoškem delu je pridobil naziv pedagoški svetnik.

Opere

Samostojna dela:
Šolska mreža v občini Beltinci. Svet ob Muri, 1957, let. 2, št. 5-6, str. 339-350.
Első olvasókönyv. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1960.
Priročnik za slovenske govorne vaje v vrtcih. Budimpešta, 1975.
Sožitje med učenci slovenske in madžarske narodnosti v dvojezični šoli : rezultati sociometričnega merjenja. Murska Sobota, 1965.

Prevodi, priredbe, soavtorstvo:

Kačji kralj in druge romunske narodne pripovedke. Kamnik: Konzorcij “Našega dneva”, 1939.
Drugo berilo = Második olvasókönyv. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1964.
Četrto berilo: za dvojezične osnovne šole = Negyedik olvasókönyv : vegyes, magyar és szlovén tannyelvű iskolák részére. Murska Sobota, 1964.
Peto berilo: za dvojezične osnovne šole = Ötödik olvasókönyv : vegyes, magyar és szlovén tannyelvű iskolák részére. Murska Sobota, 1964.
Szabó, Gy. Priročnik za pouk slovenskega jezika v 1. razredu učnih šol = Kézikönyv a szlovén nemzetiségi nyelv tanításához. Budimpešta: Založba učnih knjig, 1970.
Szabó, Gy. Priročnik za pouk slovenskega jezika v 2. razredu učnih šol. Budimpešta: Založba učnih knjig, 1971.
Kokolj, M. in Horvat, B. Prekmursko šolstvo od začetka reformacije do zloma nacizma. Murska Sobota: Pomurska založba, 1977.

Premi

Prejel je Žagarjevo nagrado ter nagrado soboške občine.

Fonti e letteratura

Vovko, A. Miroslav Kokolj – Bela Horvat: Prekmursko šolstvo od začetka reformacije do zloma nacizma. Kronika, 1978, let. 26, št. 1, str. 54-55.
Novak, V. V spomin Beli Horvatu. Stopinje, 1982, let. 11, str. 137-139.

Autore/autrice della voce: Jožef Papp, Knjižnica Murska Sobota
Data del primo inserimento: 9. 11. 2016 | Ultima modifica: 14. 1. 2026
Jožef Papp. Bela HORVAT. (1902-1981). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 29. 8. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/bela-horvat/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 15. 12. 2019

Josip STRITAR

Pesnik, pisatelj in urednik, ki je vzpostavil temelje slovenske literarne kritike in esejistike v drugi polovici 19. stoletja
Data di inserimento: 19. 11. 2013

Josip KOCIJANČIČ

16. March 1849–10. April 1878
Bil je samouk glasbenik, zborovodja in zbiralec slovenskih ljudskih pesmi ter avtor izvirne glasbe, ki je izšla po njegovi smrti.
Data di inserimento: 15. 12. 2019

Janez Mihael pl. ŽAGAR

2. November 1732–18. July 1813
Bil je eden vodilnih nozologov 18. stoletja v Evropi. Kot veterinar je med prvimi opisal parkljevko in slinavko.