Ricerca avanzata
it
en hu it sl

Bela HORVAT

HORVAT, Bela
HORVAT, Bela

Galleria fotografica

Nato:
24. April 1902, Beltinci
Morto:
4. July 1981, Muska Sobota
Professioni e attività:
Luoghi di attività:
Comune:
Lessico:
Biografia

Osnovno šolo je končal v rojstnem kraju, nato pa je obiskoval gimnazijo v Csíkszerdi na Erdeljskem v današnji Romuniji. Po prvi svetovni vojni je končal učiteljsko šolo v Mariboru, nato je služboval v Kostrivnici pri Rogaški Slatini, v Domanjševcih, na Pertoči in v Pincah. Postal je šolski upravitelj v Krogu pri Murski Soboti in bil tam skupaj z ženo zaposlen do leta 1941. V tem obdobju je zbiral ljudsko izročilo, ki je bilo leta 1939 izdano v knjižni obliki.
Med letoma 1946 in 1950 je postal referent za šolstvo in ljudsko prosveto na občini v Murski Soboti. Bil je šef okrajnega prosvetnega nadzora in prvi ravnatelj Pedagoškega zavoda v Murski Soboti. Sodeloval je pri ustanovitvi učiteljišča, glasbene šole, muzeja in študijske knjižnice v Murski Soboti.
Posebej je bil angažiran pri organiziranju dvojezičnega šolstva v soboškem in lendavskem okraju. Za te šole je po vzoru madžarskih priredil in sestavil prvo dvojezično berilo, kasneje pa še pet učbenikov. Posebej je skrbel za učbenike in priročnike, namenjene porabskim učencem in učiteljem na Madžarskem. V sedemdesetih letih sta skupaj z Miroslavom Kokoljem izdala knjigo z naslovom Prekmursko šolstvo od začetka reformacije do zloma nacizma. Bela Horvat je imel velik delež pri izdaji knjig, saj je s prevajanjem madžarskih virov pomagal osvetliti šolsko politiko v Prekmurju na nekdanjem Ogrskem. Zaradi zaslug pri šolskem in pedagoškem delu je pridobil naziv pedagoški svetnik.

Opere

Samostojna dela:
Šolska mreža v občini Beltinci. Svet ob Muri, 1957, let. 2, št. 5-6, str. 339-350.
Első olvasókönyv. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1960.
Priročnik za slovenske govorne vaje v vrtcih. Budimpešta, 1975.
Sožitje med učenci slovenske in madžarske narodnosti v dvojezični šoli : rezultati sociometričnega merjenja. Murska Sobota, 1965.

Prevodi, priredbe, soavtorstvo:

Kačji kralj in druge romunske narodne pripovedke. Kamnik: Konzorcij “Našega dneva”, 1939.
Drugo berilo = Második olvasókönyv. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1964.
Četrto berilo: za dvojezične osnovne šole = Negyedik olvasókönyv : vegyes, magyar és szlovén tannyelvű iskolák részére. Murska Sobota, 1964.
Peto berilo: za dvojezične osnovne šole = Ötödik olvasókönyv : vegyes, magyar és szlovén tannyelvű iskolák részére. Murska Sobota, 1964.
Szabó, Gy. Priročnik za pouk slovenskega jezika v 1. razredu učnih šol = Kézikönyv a szlovén nemzetiségi nyelv tanításához. Budimpešta: Založba učnih knjig, 1970.
Szabó, Gy. Priročnik za pouk slovenskega jezika v 2. razredu učnih šol. Budimpešta: Založba učnih knjig, 1971.
Kokolj, M. in Horvat, B. Prekmursko šolstvo od začetka reformacije do zloma nacizma. Murska Sobota: Pomurska založba, 1977.

Premi

Prejel je Žagarjevo nagrado ter nagrado soboške občine.

Fonti e letteratura

Vovko, A. Miroslav Kokolj – Bela Horvat: Prekmursko šolstvo od začetka reformacije do zloma nacizma. Kronika, 1978, let. 26, št. 1, str. 54-55.
Novak, V. V spomin Beli Horvatu. Stopinje, 1982, let. 11, str. 137-139.

Autore/autrice della voce: Jožef Papp, Knjižnica Murska Sobota
Data del primo inserimento: 9. 11. 2016 | Ultima modifica: 14. 1. 2026
Jožef Papp. Bela HORVAT. (1902-1981). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 14. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/bela-horvat/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 15. 12. 2019

Marija (ps. Marija Jezernik) WIRGLER

24. December 1879–2. April 1974
R. 24. dec. 1879 v Novem mestu, u. 2. apr. 1974 v Ljubljani, pok. v Leobnu v Avstriji. Osnovno šolo je obiskovala v Krškem, zasebno učiteljišče pa...
Data di inserimento: 27. 1. 2022

Karel ml. ROZMAN

1862–8. November 1926
Soustanovitelj Dolenjskega sokola in novomeški župan (1911–1923)
Data di inserimento: 25. 1. 2013

Veno PILON

22. September 1896–23. September 1970
Oče Dominik Pillon, po poklicu pek, je bil doma iz Mosse v Furlaniji, mama Uršula Trošt pa iz Podrage. Živela sta v Ajdovščini in kmalu po rojstvu ...