Anton OGRIN

Rojen je bil v trgovski družini v Novem mestu, kjer je obiskoval gimnazijo in leta 1916 maturiral. Nato je študiral na Dunaju in tam končal visoko šolo za svetovno trgovino Export-akademie.

Med letoma 1923 in 1928 je delal v trgovini, nato pa do leta 1943 v Mestni hranilnici v Novem mestu. Med drugo svetovno vojno je že od avgusta 1941 sodeloval z Osvobodilno fronto, leta 1943 pa je odšel v partizane, kjer je postal partizanski poročnik in je deloval kot obveščevalec. Postal je tajnik Denarnega zavoda Slovenije pri predsedstvu SNOS, ki je bil leta 1944 ustanovljen v Črnomlju, v njem deloval tudi po vojni in po združitvi z Narodno banko do leta 1948. V tem času je veliko prispeval k razvoju zavoda, skupaj z drugimi pripravljal elaborate o dejavnosti denarnega gospodarstva med vojno in organizaciji bančništva po osvoboditvi. Med letoma 1949 in 1951 je deloval v Istrski banki v Kopru, da bi na tem področju pripravil vse potrebno za priključitev Primorske in Istre k Jugoslaviji. Po vrnitvi v Ljubljano je zbral in uredil dokumentacijo o bančništvu na Slovenskem, zlasti dokumentacijo o Denarnem zavodu Slovenije, in o tem izdelal poročila in elaborate. Pripravil je tudi veliko razstav, predavnj in posvetovanj. Hkrati je vodil strokovno knjižnico, bil vodja splošne službe in od 1953 do 1960 urednik strokovnega glasila Bančni vestnik.

Upokojil se je leta 1960 kot višji bančni uslužbenec Narodne banke Jugoslavije, centrale za Slovenijo. Tudi po upokojitvi je sodeloval pri obdelavi gradiva o Denarnem zavodu Slovenije in priložnostno objavljal v Bančnem vestniku. Za uspešno delo in udeležbo v narodnoosvobodilnem boju je prejel številna odlikovanja.