Anton LIKOZAR

Anton Likozar je bil 9. od 12. otrok, rojen na kmetiji pri “Jakovc” na Primskovem pri Kranju. Oče Aleks je bil polgruntar in podložnik gradu Brdo. Anton je osnovno šolo in nižjo gimnazijo obiskoval v Kranju, učiteljišče pa v Ljubljani. Ob okupaciji Bosne in Hercegovine je od leta 1878 do konca aprila 1880 služil kot desetar v Avstro-Ogrski vojski v 4. “ženijski kompaniji”.
Leta 1880 se je prvič zaposlil na ljudski šoli v Velesovem, nato je služboval v Olševku in 3. oktobra 1884 prišel na ljudsko šolo v Goriče, kjer je postal šolski vodja. 28. aprila 1885 se je poročil z 10 let mlajšo Marijo Gros iz Gorič in z njo imel 5 otrok, 2 sinova in 3 hčerke. 1887 je po tedanjih predpisih uredil ob šolski stavbi šolski vrt in mladino poučeval tudi o vrtnarstvu in sadjarstvu. V šolskem letu 1889/90 je po smrti župnika, do prihoda novega, učil nekaj mesecev tudi verouk. 9. marca 1893 so ga premestili v Godovič, 1898 je prišel na ljudsko šolo v Preserje pod Krimom, kjer je postal nadučitelj (šolski upravitelj). 1. aprila 1904 je bil imenovan za vodjo selazijanske šole na Rakovniku pri Ljubljani, kjer je ostal vse do svoje upokojitve leta 1924.

Leta 1908 je prvič postal ljubljanski občinski svetnik in je na tem odgovornem in častnem mestu ostal skoraj do svoje smrti. Leta 1924 je bil imenovan v tričlanski gerentski svet (Gerent je bil v stari Jugoslaviji predstojnik občinske uprave). Bil je član skoraj vseh učiteljskih organizacij, načelnik občinskega ubožnega odseka, med 1. svetovno vojno član odbora za organizacijo oskrbe s hrano, član društva za varstvo mladine, ustanovitelj in dolgotrajni predsednik Šentjakobskega društva in Šentjakobske knjižnice. Imel je zasluge za izgradnjo moderne osnovne šole na Prulah. V času gerentstva je uredil ljubljanski živilski in Vodnikov trg. Bil je tudi navdušen čebelar in je po raznih krajih Slovenije predaval o čebelarjenju “Znal je govoriti tako, kot bi imel z medom namazana usta”.
Bil je častni član mnogih društev in organizacij, prejel številne diplome, priznanja in zahvale, postal častni meščan Ljubljane. Po njem se imenujeta Likozarjevi ulici v Kranju in Ljubljani.