Anton KOS

Rojen je bil na Cestah pri Rogaški Slatini v premožni družini, po domače »pri Cestniku«, očetu Tomažu Kosu (Lončiču) in materi Tereziji, roj. Žurman. Ljudsko šolo je obiskoval pri Sv. Križu v Rogaški Slatini in eno leto (zaradi nemščine) v Slovenski Bistrici. V letih 1852–1856 je obiskoval nižjo gimnazijo v Celju, kjer je pod vplivom opata Matije Voduška razvil močno narodno zavest. Že kot dijak se je povezoval z vrstniki z drugih slovenskih gimnazij in jih spodbujal k narodnemu udejstvovanju.

Jeseni 1856 je odšel v Zagreb, kjer je kot gojenec nadškofijske sirotišnice ponavljal četrti in 1858 dokončal peti razred. V četrtem razredu gimnazije je začel v Kmetijskih in rokodelskih novicah objavljati slovenske ljudske pripovedke, pravljice ter potopisne in etnografske članke. Njegove črtice, kot so Črtice iz dnevnika I–V (1859), so bile prežete z narodnoprebudno tematiko. V Trstu je nato obiskoval šesti razred. V času šolanja na tržaški gimnaziji je leta 1859 osnoval rokopisni dijaški list Zora jadranska. Del sedmega razreda je obiskoval v Zagrebu, nakar je leta 1860 odšel v Varaždin, kjer je avgusta 1861 maturiral. V Slovenskem glasniku in Novicah je z dopisi iz Zagreba in Trsta obveščal javnost o literarnih novostih in prosvetnih razmerah (1858–1859).

Jeseni 1861 je začel študirati bogoslovje v Mariboru. Leta 1862 je objavil veseloigro Strast in krepost, leto kasneje pa Uspomene na Sloveniju. V letih 1862–1865 je obiskoval zagrebško pravniško akademijo ter avgusta 1865 po opravljenem državnem izpitu postal pravni praktikant v Zagrebu, novembra pa avskultant (sodni pripravnik) v Požegi. Oktobra 1867 je bil s pohvalnim dekretom iz službe odpuščen, ravno v času, ko je v Zagrebu opravljal pravosodni izpit. Leto kasneje je bil rehabilitiran in dodeljen banskemu stolu v Zagrebu. Leta 1870 je napredoval v sodnega pristava, 1871 v tajniškega pristava in 1875 je postal definitivni tajnik banskega stola. Leta 1878 je v časopisu Slovenski narod objavil Spomine iz (celjskih) dijaških dni. Od leta 1885 do upokojitve leta 1899 je služboval kot sodni svetnik v Požegi. S svojimi publicističnimi prispevki je slovensko javnost vseskozi seznanjal s kulturnimi razmerami na Hrvaškem.