Anton KOBLAR

Prvi pouk je dobil pri pisatelju Josipu Levičniku. Končal je dva razreda ljudske šole. Izučil se je za žebljarja. Potem je v glavni šoli v Škofji Loki končal 3. in 4. razred in leta 1867 stopil v gimnazijo v Kranju. Od 2. razreda gimnazije naprej je bil gojenec Alojzijevišča v Ljubljani. Maturiral je leta 1875. Ordiniran je bil po končanem tretjem letniku študija teologije (1878). Po končanem študiju bogoslovja in predhodnih službah (dvorni kaplan, škofijski tajnik in arhivar, urednik Laibacher Diöcesanblatta, kaplan v Mengšu, Šenčurju, kurat v ljubljanski prisilni delavnici in arhivar Deželnega muzeja v Ljubljani) je leta 1890 prišel za župnika v Kranj. Bil je plodovit pisec in urednik. Med drugim je zasnoval zbirko “Zgodovina fara ljubljanske škofije”. Objavljal je v Zgodnji danici, Domu in svetu, Ljubljanskem zvonu, Letopisu Matice slovenske, Kresu. Ustanovil in urejal je “Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko” (1891-1908). Pisal je o cerkveni, krajevni in deželni zgodovini, o zgodovini železarstva, pošte, potresih, kugah, bitki pri Sisku, o jezuitskem kolegiju v Ljubljani, o zgodovini Kranja, o arheoloških najdbah. Pisal je tudi biografske članke. Bil je tajnik Muzejskega društva za Kranjsko, ustanovni član in prvi predsednik “Tiskovnega društva v Kranju”, odbornik Slovenske Matice in drugih društev. Leta 1896 je bil izvoljen za poslanca v državnem zboru.