V duhovnika je bil posvečen v Gorici leta 1922, leto za tem je bil poslan v Ukve (Ugovizza) v Kanalski dolini, kjer je ostal do leta 1929. Z ustanovitvijo Marijine družbe leta 1925 je močno vplival na spremembo socialnega življenja vaščanov: ženske se niso smele več udeleževati vaških plesov, niso se smele kazati na cesti in nositi so morale tako rute na glavi kot tudi dolga krila in rokave. Razne kulturne dogodke je prirejal v nekaterih vaških hišah, v župnišču pa je uredil večji prostor za poučevanje verouka. Nekaterim nadarjenim učencem je pomagal financirati šolanje. Organiziral je tudi cerkveni pevski zbor, v katerem so pevci peli latinske maše samostojno brez spremljave orgel ali dirigenta in kar štiri- ali petglasno. Ko sta leta 1926 ogenj in poplava uničila več stanovanjskih hiš, je priskrbel veliko materialne pomoči ogroženim družinam. Leta 1928 je dosegel, da je cerkev v vasi dobila nove zvonove, brez katerih so bili od prve svetovne vojne. Leto za tem je bil prisilno prestavljen v Log pod Mangrtom, nato v Mirnik in Dolenjane, nazadnje pa v Drežnico, kjer je bil tudi pet let zaprt.
Primorski slovenski biografski leksikon, snopič 19, Gorica 1993, str. 534-535