Galleria fotografica
Rodil se je v hiši takrat znane gostilne Pri Jurju (Jura) na Ljubelju nad Tržičem. Po selitvi v Ljubljano je svojo kariero začel je kot pomočnik v velešpeceriji Ivana Perdana, leta 1886 se je osamosvojil in postal veletrgovec s špecerijskim blagom in poljskimi pridelki. Trgovina je stala na vogalu Njegoševe ulice in Zaloške ceste, kjer danes stoji parkirna hiša. Dejaven je bil na številnih gospodarskih področjih: član upravniškega sveta in predsednik Kmetske posojilnice, nadzorstva Deželne banke, upravni svetnik Strojnih tovarn in livarn, predsednik upravnega sveta tiskarne Merkur, član odbora Trgovsko bolniškega in podpornega društva, uprave gremija trgovcev in upravniškega sveta Mestne hranilnice ljubljanske. Bil je svetnik ljubljanske občine, član Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo ter pivovarne Union. Sodeloval je tudi pri Jadranski ter Trgovsko obrtni banki. Prijateljeval je s pisateljem Ivanom Tavčarjem in deloval narodno zavedno. Vrt, na katerem se začne Tavčarjeva povest Cvetje v jeseni, je bil last Šarabona in se je razprostiral na področju današnje Poliklinike. Prav tako je podpiral slovenske znanstvene, umetniške in socialne ustanove, predvsem ljubljansko gluhonemnico.
Kragl, V., Zgodovinski drobci župnije Tržič, 2. natis. Tržič: Zavod za kulturo in izobraževanje, 1994, str. 104
Šarabon, Andrej (1860–1941) (online). Ljubljana. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. (2. april 2020). Dostopno na: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi639499/#slovenski-biografski-leksikon . Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè – Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.