Andrej KARLIN

Gimnazijo je končal leta 1876 v Ljubljani. Med leti 1876-80 je v Ljubljani študiral teologijo. Ordiniran je bil leta 1880. Med leti 1880-83 je bil kaplan v Smledniku, med leti 1883-85 pa kaplan v Šenčurju. Med leti 1885-90 je bil kaplan in katehet pri sv. Jakobu v Ljubljani. Pravo je študiral na univerzi v Rimu, hkrati pa je bil kaplan pri cerkvi s.Maria dell’ Anima. Promoviran je bil leta 1892. Po končanem doktoratu in vrnitvi domov je bil med leti 1892-94 suplent za verouk na višji državni gimnaziji v Ljubljani in prefekt v Alojzijevišču. Med leti 1894-1900 je bil učitelj verouka na državni nižji gimnaziji v Ljubljani. Med leti 1900-10 je bil stolni kanonik v Ljubljani in nadzornik verouka na učiteljiščih ter meščanskih in ljudskih šolah. Med leti 1905-10 je vodil Alojzijevišče.

21. decembra 1910 je bil imenovan, 19. marca 1911 pa v Trstu posvečen za tržaško-koprskega škofa. V prevratnem času je stopil na stran gibanja za majniško deklaracijo, ki jo je tudi podpisal. Papež ga je razrešil leta 1919 zaradi vse težjih narodnostnih razmer in ga imenoval za škofa themiscyrskega ter mu podelil naslov svojega hišnega prelata in prestolnega asistenta. Preselil se je v Šentvid nad Ljubljano. Postal je vodja zavoda sv. Stanislava. 6. junija 1923 je bil imenovan, 29. junija istega leta pa v Mariboru vmeščen za mariborskega (lavantinskega) škofa.

Bil je dober gospodarstvenik. Sodeloval je pri Ljudski posojilnici, delavskih in prosvetnih organizacijah. Glasbeno se je udejstvoval pri Cecilijinem društvu v Ljubljani. Priredil je nekaj učnih knjig za pouk verouka v gimnaziji, ukvarjal se je tudi s cerkveno zgodovino in prevajanjem. Med leti 1904-10 je urejal revijo Cerkveni glasbenik, leta 1900 pa je uredil 31. knjigo Drobtinic in v njej objavil življenjepis prošta dr.A. Jarca.