Izhajala je iz nekoliko bogatejše kobariške družine. V osnovni šoli v Kobaridu se je pod mentorstvom Simona Gregoričiča, s katerim je bila tudi v bližnjem sorodstvu, učila peti, igrati in deklamirati. Vrsto let je nato nastopala na vsaki proslavi ali v igri v Kobaridu. Ko je pri šestnajstih letih zbolela, ji je Simon Gregoričič priskrbel zdravniško pomoč, okrevala pa je tudi pri njem v Rihenbergu. Kasneje ga je tam obiskovala vsake počitnice. Po poroki sta se z možem preselila v Trst, kjer je pomagala Mariji Skrinjarjevi voditi Zavod sv. Nikolaja za brezposelne služkinje. 1911. leta ji je umrl mož. Z začetkom prve svetovne vojne se je odselila na Štajersko, po vojni pa se je skupaj s hčerkama namestila v Ljubljani in ostala tam do smrti.
Spomini Ane Faninger na Simona Gregorčiča, 1932 (objavljeno posthumno)
Primorski slovenski biografski leksikon, snopič 4, Gorica 1977, str. 346