Ricerca avanzata
it
en hu it sl

Alojzija (Slava) KERSNIK

Portret - Alojzija (Slava) KERSNIK
Slavka Kersnik - Dolenjske Toplice v odsevu časa, str. 531.

Galleria fotografica

Nata:
25. August 1894, Brdo pri Lukovici
Morta:
26. August 1977, Brdo pri Lukovici
Professioni e attività:
Luoghi di attività:
Lessico:
Biografia

Bila je osmi, najmlajši otrok pisatelja Janka Kersnika. Odraščala je v družini osmih otrok na gradu Brdu pri materi in stari materi, saj ji je oče umrl, ko je bila stara tri leta. Osnovno šolo je obiskovala na Brdu, učiteljišče pa v Ljubljani. Vrsto let je učiteljevala v Radomljah, v bližini rodnega kraja. Svoj poklic je imela zelo rada, a ga je zaradi bolezni morala opustiti. Na Brdu se je posvetila vzgoji nečakov in nečakinj. Po očetu je podedovala smisel za literaturo, ob prebiranju njegovih knjig se je že zelo zgodaj navzela izrazitega domoljubja.

Fašistična okupacija države je njeno življenje globoko pretresla. Okupatorska oblast je nasilno preselila družino njenega brata Antona z vso Kersnikovo družino v Srbijo. Sama se je temu izognila tako, da je v obupu spila strup. Ko si je opomogla, se je preselila k sestri Maši Konvalinka v Dolenjske Toplice, kjer se je že začel kazati upor proti okupatorju, ki se ga je tudi sama oklenila. Pričela je pisati dnevnik o vsem, kar se je dogajalo okoli nje. Sodelovala je v akcijah zbiranja hrane, oblek in drugega materiala za potrebe partizanov in bolnišnic v Rogu. Preko znancev in sorodnikov v Novem mestu in Ljubljani je pomagala pri organiziranju prihoda nekaterih pomembnih ljudi v partizane. Zaradi svoje aktivnosti je bila po kapitulaciji Italije leta 1943 izvoljena za članico krajevnega odbora OF in predsednico odbora Protifašistične fronte žensk v Dolenjskih Toplicah. Skoraj vsak dan je v dnevnik zapisovala dogodke, premike vojaških enot, njihove spopade in drugo. V času vojne je bil dnevnik skrivnost, malo ljudi je vedelo zanj, saj se je bala, da ne bi, ob pogostih preiskavah, prišel v sovražne roke.

Zavedala se je, da živi v zgodovinskem času in dnevnik dojemala kot za poznejše rodove pomemben dokument tega prelomnega obdobja. Po končani vojni je dnevniške zapiske izročila kulturnemu delavcu, diplomatu in publicistu Bogdanu Osolniku in njegovi ženi Mari, ki sta jih predala v hrambo Dolenjskemu muzeju.

Opere

Topliški dnevnik, 2002

Fonti e letteratura

Slovenke v narodnoosvobodilnem boju II: zbornik dokumentov, člankov in spominov. Ljubljana: Borec, 1970, str. 322–324.
Jakopec, M. Bili so oči, ušesa in roke partizanov: iz trnja in rož porojena svoboda v spomin aktivistov. Dolenjski list, 1970, let. 21, št. 23, str. 4.
Vetrovec, Z. Ej, papa so bili strogi!: Mošt ob petih s hčerko Janka Kersnika. Jana, 1976. let. 5,  št. 18, str. 28.
Jarc, J. Partizanski Rog. Maribor: Obzorja, 1977, str. 372–324.
Kersnik, S. Topliški dnevnik. Dolenjske Toplice: Občina; Novo mesto: Dolenjski muzej, 2002, str. 5–8.
Murn, L. Njeni spomini zdaj trajni. Dolenjski list, 2002, let. 53, št. 30, str. 5.
Dolenjske Toplice v odsevu časa: znanstvena monografija ob 800-letnici prve omembe Dolenjskih Toplic v zgodovinskih virih. Dolenjske Toplice: Občina, 2015.

Autore/autrice della voce: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Data del primo inserimento: 15. 12. 2019 | Ultima modifica: 30. 12. 2025
Mateja Kambič. Alojzija (Slava) KERSNIK. (1894-1977). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 26. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/alojzija-slava-kersnik/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 11. 12. 2020

Guido KOMAR - COMARI

Bil je dolgoletni pomorski agent, občasno je objavljal članke v lokalnem tisku, napisal je knjigo o tržaškem pristanišču.
Data di inserimento: 15. 12. 2019

Martin ŽELEZNIK

18. November 1891–2. August 1962
R. 18. nov. 1891 v Velikih Brusnicah, u. 2. avg. 1962 v Kranju. Po osnovni šoli se je učil glasbe pri organistu Francetu Raku na Otočcu in pri Ign...
Data di inserimento: 13. 1. 2020

Franjo MAHORČIČ

23. November 1911–13. January 1975
Bil je inženir kemije in metalurg. Po koncu vojne ga je slovenska vlada postavila za tehničnega direktorja Železarne Ravne, kar je ostal do smrti.