Galleria fotografica
Dr. Alojzij Voršič, kmečki sin, rojen v Bratonečicah v Prlekiji, se je šolal v domačem kraju, Mariboru in v Pragi. Študij prava je prekinila prva svetovna vojna, tako da je v Pragi doktoriral leta 1921. Naslednje leto se je vrnil domov, najprej delal v Mariboru, nato pa se naselil v Celju. Leta 1927 ga že zasledimo med člani celjskega občinskega odbora, kmalu nato pa odpre tudi lastno pravno pisarno v poslopju poleg magistrata.
Leta 1939 je bil na listi Slovenske ljudske stranke izvoljen za župana občine Veliko Celje. Njegovo delo (regulacija Savinje, mestni urbanistični načrt, posodobitev voznega parka celjskega avtobusnega podjetja itd.) predčasno prekine nemška okupacija. Bolan in v spremstvu policije je moral predati ključe županske pisarne in dokumentacijo. Tudi njegovo pravno pisarno zasede nemški advokat, zasežejo mu vse premoženje in ga zastražijo. Z družino mu uspe pobegniti najprej v kamniško okolico, nato pa s ponarejenimi dokumenti v Ljubljano.
Tam živi odmaknjeno, šele pred koncem vojne se vključi v krog krščanskih politikov in prevzame pisarno pokojnega brata. Kot krščansko usmerjen politik in anglofil se leta 1945 najprej umakne v Avstrijo, nato pa v Argentino. Tam veliko sodeluje s SLS v azilu in postane tudi član odbora za izgradnjo centralnega doma slovenske skupnosti.
Slovenija, zlasti Celje, sta do konca ostala del njegovega živega spomina.
J. Germadnik: Vodili so Celje, Celje 2005, str. 96–99
M. Jeraj: Alojzij Voršič, v: Slavni slovenski pravdarji: Slovenski odvetniki v umetnosti, znanosti in politiki, Maribor 2018, str. 230–231
J. Perovšek: Celje in politične razmere v jugoslovanski državi v letih 1918–1941, v: Iz zgodovine Celja 1918–1941, Celje 2001, str. 5–48
Vladimir Jurij Voršič: Življenjepis očeta Alojzija (Vekoslava) Voršiča, Buenos Aires, 16. 4. 2003. Podatke hrani Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje.