Bil je sin železniškega čuvaja v Kresniških Poljanah pri Litiji. Po končani gimnaziji in opravljeni maturi leta 1897 se je zaposlil pri Južni železnici. Služboval je v Divači, Postojni, Trstu in Ljubljani.
Med službovanjem v Trstu je vzorno izvedel prevoz avstroogrske armade, ki se je vračala po zlomu monarhije s soške fronte, ter s tem rešil Ljubljano plenitve in gorja. Rešil pa je konec novembra 1918 tudi Maribor, ko so hoteli nemški železničarji s stavko pretrgati železniško zvezo z Ljubljano in s tem oslabiti odpor generala Maistra zoper pričakovani nemški napad. Četa oboroženih slovenskih železničarjev iz Ljubljane je ponoči zasedla vse železniške objekte v Mariboru in tako zavarovala mesto.
Za svoje zasluge je bil 1. januarja 1919 imenovan za nadzornika, 1. julija 1919 za višjega nadzornika, leta 1922 pa za centralnega nadzornika. — Bil je šef prometnega oddelka v ministrstvu za promet in ravnatelj državnih železnic v Ljubljani.
Zaradi naglušnosti se je 13. aprila 1928 upokojil. Z družino se je umaknil v Litijo, kjer je tudi umrl.
Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Elektronska izdaja.