Alojzij KODERMAC

Rodil se je v kmečki družini materi Karolini Šturm in očetu Mihaelu. Osnovno šolo je obiskoval v Hruševlju v Goriških brdih, gimnazijo pa v Gorici, kjer je bil gojenec Alojzijevišča. Bogoslovje je dokončal v Stični na Dolenjskem, kjer je bil 3. maja 1917 posvečen v duhovnika. Tudi njegov mlajši brat Izidor je postal duhovnik, deloval je kot misijonar v Braziliji.

Novo mašo je daroval v Poljanah nad Škofjo Loko, kamor mu je nadškof Sedej poslal dekret za kaplana v Solkanu. Tega mesta zaradi vojne ni zasedel. Za kratek čas je postal drugi kaplan v Poljanah, kjer je dobil dekret za Tolmin– tam je kot kaplan nastopil decembra 1917. leta. Nadškof Sedej ga je leta 1919 imenoval za veroučitelja na pripravnici in v prvem letniku učiteljišča. Ob parlamentarnih volitvah 1921. leta je vernikom na Ljubinju nad Tolminom priporočal, naj volijo Slovence, zato so ga fašisti pretepli. V njihovi nemilosti je bil tudi takrat, ko je z domačini v župnišču branil dekana Rojca. Iz Tolmina je upravljal tudi Volče, kamor je prišel leta 1922 kot župnijski upravitelj. Kasneje je postal župnik in tu je ostal do leta 1965. Že kot kaplan v Tolminu se je pridružil goriško krščansko-socialni skupini in je začel javno delovati na narodnoobrambnem delu. Po prvi svetovni vojni je začel obnovo volčanske župnije in nekaterih podružničnih cerkva: svetega Florijana v Rutih, Marije Magdalene na Selih in svetega Danijela v Volčah. Pomembna je obnova župnijske cerkve sv. Lenarta v Volčah in Marijine božjepotne cerkve na Mengorah. Poslikavo te cerkve je zaupal Tonetu Kralju (Volče 1926–27), kar pomeni prvo slikarjevo delo na Goriškem. Na Mengorah je pri poslikavi cerkve sodelovala tudi Kraljeva žena Mara. Ob poti na Mengore je Kodermac dal postaviti postaje Križevega pota. V podružnični cerkvi svetega Danijela v Volčah je v času med vojnama vodil številno Marijino družbo in posojilnico ter režiral igre pri prosvetnem društvu. V Gorici je sodeloval pri raznih centralnih katoliško usmerjenih ustanovah. Z inženirjem agronomije Josipom Rustjem je sodeloval pri vodenju tolminskih zadružnih mlekarn. Ob ustanovitvi Zbora svečenikov svetega Pavla je postal tajnik. Na župnijskem vrtu v Volčah je dal zgraditi kapelico in dvorano, ki je služila za srečanja verskih organizacij, šolski pouk in sestanke. Po vojni je postal član Ciril-Metodovega društva in zavzemal v njem nekatere pomembnejše funkcije v republiškem, okrajnem in pokrajinskem merilu. Ohranjena je kronika župnije Volče, v kateri je Kodermac obdelal zgodovino vasi od naselitve Slovanov do najnovejše dobe. 22. septembra 1963 leta se je v Kromberku udeležil sestanka, na katerem je nastal kasnejši Klub starih goriških študentov, takrat še Odbor za postavitev spominskih plošč Andreju Gabrščku in dr. Antonu Gregorčiču. Leta 1965 je prevzel upravo župnije Kožbana, kasneje pa je služboval še v Šlovrencu in nazadnje v Vipolžah, kjer je umrl.

Pokopan je v rojstni župniji v Šlovrencu.