Alojzij FRANKO

Po končani gimnaziji v Gorici je Alojzij Franko odšel študirat pravo na dunajsko univerzo, kjer je leta 1885 postal doktor prava. Med leti 1886 in 1896 je bil odvetniški pripravnik v Ljubljani, nato pa je odprl svojo odvetniško pisarno v Gorici. Med prvo svetovno vojno je bival v Ljubljani, kmalu po vojni pa se je preselil v Gorico. Bil je član Narodnega sveta za Goriško, tajnik goriške Sloge ter podpredsednik Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici. Leta 1907 je ustanovil Slovensko kmečko stranko, istočasno pa je ustanovil in urejeval strankino glasilo Naš Glas (kasneje Kmečki glas). Leta 1908 je bil izvoljen za poslanca deželnega zbora. Ponovno je bil izvoljen za poslanca leta 1909 in 1913. Alojzij Franko se je leta 1913 pridružil slovenskemu naprednemu klubu in postal namestnik deželnega glavarja. V okviru kluba je izdal tiskan protest proti skupnemu nastopu Slovencev z italijanskimi klerikalci. Alojzij Franko je bil mož za sklepanje kompromisov, bil je praktičen in spreten politik, poleg tega pa zelo zaveden Slovenec. Po vojni se je Alojzij Franko umaknil iz politike.